V ljubljanskem Botaničnem vrtu noč čarovnic že nekaj let obeležujejo z organiziranjem delavnice izrezovanja buč in drugim spremljajočim čarovniškim programom. To so letos še nadgradili in popularni kulturni fenomen, ki pri nas v zadnjih letih dobiva vse več pozornosti, predvsem komercialne, izkoristili za ozaveščanje. Postavili so, kot so to sami poimenovali, poučno pokopališče, na katerem predstavljajo nekatere od rastlinskih vrst, ki so v naravi v Sloveniji izumrle in jih v svoji zbirki v obliki živega primerka ali semena hrani Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Na ta način so pozornost posvetili vprašanju izumrlih rastlinskih vrst in tudi vlogi Botaničnega vrta, ki jo ima pri varovanju rastlinskih vrst.
Rastline na rdečem seznamu
Ogrožene rastlinske in živalske vrste popisujejo rdeči seznami, za rastline sta to rdeči seznam praprotnic in semenk ter seznam mahov. V Sloveniji, kot je pojasnila raziskovalka Katja Malovrh iz Botaničnega vrta, kjer se prvenstveno posvečajo praprotnicam in semenkam, je med temi rastlinskimi vrstami v naravi zabeleženih okoli 30 izumrlih. Dvanajst od teh jih imajo v obliki rastline ali semen v Botaničnem vrtu, medtem ko so jih na poučno pokopališče umestili deset. »Veliko se govori o izumrlih živalskih vrstah, o rastlinah pa v tem kontekstu veliko manj. Zato smo želeli sporočiti, da so tudi v Sloveniji nekatere rastlinske vrste izumrle in da je tudi zato pomembno, da varujemo okolje in zanj ustrezno skrbimo,« je izpostavila sogovornica. Dodala je, da je med razlogi za izumrtje rastlinskih vrst pogosto zaraščanje površin, kjer zaradi neustrezne skrbi zrastejo veliki sestoji rastlin, ki ustvarjajo senco, česar nekatere travniške rastlinske vrste ne prenašajo in se tako na teh območjih spremeni celoten habitat. Drugi razlog za izumrtje rastlin so posegi, kot sta vzpostavljanje njiv in gradnja ali drugi človeški dejavniki. Kot je povedala Katja Malovrh, pri izumrlem endemitu Ljubljanskega gradu, imenovanem Fleischmannov rebrinec, sumijo, da so ga ljudje, predvsem botaniki, s takim zanosom nabirali, da je na koncu z mestnega griča izginil. Na pomen te rastline sedaj opozarja pot, ki nosi njeno ime, vodi pa vse od Botaničnega vrta do vrat ljubljanskega gradu, kjer so na enem delu ponovno zasadili tudi Fleischmannov rebrinec.
Po besedah raziskovalke Katje Malovrh je v zadnjih letih v globalnem merilu mogoče slediti porastu trenda izumiranja rastlin, kar za Slovenijo sicer ne drži, a ne glede na to sta zavedanje o tem in varovanje pomembna, saj »če bomo s takšnim ravnanjem nadaljevali, se številka izumrlih rastlin lahko poveča in začne vplivati na celoten ekosistem. Na nas, na živali in na naravo na splošno.« V Botaničnem vrtu so vključeni v mednarodni projekt, kjer ogrožene rastlinske vrste ohranjajo s pomočjo semenskih bank. »V Sloveniji je nekaj vrst, pri katerih so populacije zelo zmanjšane. Iz naših semen vzgajamo sadike in nekatere smo že letos, druge pa bomo prihodnje leto posadili na rastišča, kjer smo ugotovili, da je vrsta prej obstajala.« Eden takih primerov je recimo sajenje obročnice v Radečah.
