Ta mesec bodo na številnih koncih prestolnice posamezne četrtne skupnosti v znamenju sosedskega druženja. Dvanajstega septembra se bodo učenci viških osnovnih šol pomerili v malem nogometu, njihovi starejši sostanovalci pa v balinanju. Sedemnajstega septembra bodo za Bežigradom pripravili zabavne, izobraževalne in športne vsebine.
V Črnučah bo 19. septembra sosedsko dogajanje potekalo v okviru evropskega tedna mobilnosti s predstavitvijo jedi in izdelkov, ki dajejo kraju svoj pečat. Na ta dan bo pestro tudi v Mostah, kjer se obeta tradicionalni Fužinetlon. To je le peščica dogodkov, ob katerih bodo ljubljanskega bralca morebiti zasrbeli prsti, da se iz svojega udobnega kavča premakne še sam in naredi kaj več, kot s pogledom ošvrkne svoje sosede skozi okno, ki jih sicer pozna, a ne zares.
Nekaj pristnega je v Šiški
V Šiški bo na pobudo Turizma Ljubljana do 13. septembra potekal festival Cela šiškarija. Ta se časovno ujema s septembrskim dogajanjem v Kinu Šiška, kjer so v soboto pripravili tradicionalen in brezplačen festival Šiška Open. »Kinu Šiška se je v 15 letih uspelo dobro profilirati, tudi kot četrtnemu prostoru. Ljudje, ki živijo v središču mesta, se lahko začnejo nekaterih dogodkov izogibati, ker postanejo preveč turistični. Šiška pa je ravno dovolj stran, da ljudje prihajajo sem namensko, večinoma zaradi koncertov,« pove Jasna Jernejšek, umetniški vodja vizualnega, avdiovizualnega in intermedijskega programa. Kino Šiška opiše kot alternativno cono nekje med Metelkovo in Križankami, ki uživa veliko zaupanje med obiskovalci. Upa, da bo Cela šiškarija postala tradicionalen in prepoznan dogodek. Ta del glavnega mesta ima tudi sama zelo rada: »Kar nekaj časa sem živela v Šiški. Zanjo je značilno, da je veliko ljudi od drugod. Tu ne živijo samo 'staroselski' Ljubljančani. Prav tako ni množičnega turizma, zato ima Šiška nekaj pristnejšega.«
Da si v Štepanjskem naselju ne bodo tujci
V soboto se je na športnem igrišču pred četrtnim centrom Golovec nekaj čez 15. uro zbralo že precej ljudi. Tretji festival Povezujemo Štepanjsko je ponujal kar najbolj razgiban program, od bejzbola, ragbija, prstometa, juda, nogometnega turnirja do mednarodne kuhinje, pogovornega kotička in odprtega odra, namenjenega umetniškim nastopom iz soseščine. Tam so v kavarni sedele starejše gospe, ki vsak dan skupaj hodijo na vadbo. Nekaj korakov stran, blizu stojnic, so se otroci podili po igrišču, majhen kuža pa je med nogami švigal za svojo žogo.
»Zame je pomembno predvsem ustvarjanje vezi med ljudmi, da si torej nismo zgolj neznanci, ki živijo vsak zase, temveč da smo v našem okolju povezani, kot so bili ljudje včasih,« pove Ana Tarman, prijazna gospa, ki je na sobotnem festivalu pomagala na infotočki. Prej je 15 let živela na Fužinah. »Tam nisem nikogar poznala in se tudi nisem z nikomer povezala. V Štepanjskem naselju, kjer živim od oktobra 2019, čutim večjo pripadnost. Tu poznam tudi svoje sosede. S starejšo gospo hodiva druga drugi na kavo. To so stvari, ki v mestih niso več pričakovane. Sicer je to stvar vsakega posameznika, a meni je pomembno, da drug drugemu nismo tujci.«
»Štepanjc«, kot mu pravijo, je med stanovalci priljubljen zlasti zaradi zelenja, ki ga obdaja, je prepričan predsednik sveta ČS Golovec Aleš Dakić: »Na eni strani imaš lepo sprehajalno pot ob Ljubljanici, tamle gor je Golovec, zraven je veliko športnih površin. Tu so še njive in polja, deli stare vasi. V mestih se nekako izgubljajo ti odnosi med sosedi in jih je zato težje vzpostaviti. Recimo v Bizoviku, ki je tudi del naše četrtne skupnosti, je še vedno bolj vaško okolje. Ljudje so tam veliko bolj povezani, vse se da lažje zmeniti.«
