Zakonca Brooks, ki sicer živita v Sheffieldu, starem angleškem industrijskem mestu, Slovenijo obiskujeta že zadnjih petdeset let, v Polju namreč živijo Nadini sorodniki. A to poletje je obisk angleško-slovenskega para še poseben, saj je raziskovalno naravnan. Kakšno leto je tega, kar se je Colin zakopal v partizansko družinsko zgodovino svoje slovenske soproge. Sicer upokojeni znanstvenik s področja medicine, kar se pozna pri njegovem analitičnem zgodovinskem raziskovanju, se je tega lotil zelo zavzeto in ga pri tem ne ovirajo niti jezikovne prepreke. Ker slovensko zgolj malo razume in govori, saj pravi, da je slovenščina zelo težek jezik, si pri prebijanju skozi slovensko gradivo pomaga z digitalnimi orodji. Branje slovenskih knjig je zato zanj nekoliko daljši proces, a nič zato, pravi. »Strani fotografiram in jih v aplikaciji prevedem, kopiram in si jih pošljem po elektronski pošti. To je metoda, ki jo uporabljam in vzame veliko časa,« pravi Colin Brooks, ki ima na svojem računalniku datoteke z imeni Molniška četa, partizani, Kočevski rog in drugo.
Družinski kronist
Kot pravi, družinsko partizansko preteklost po ženini strani raziskuje za njuni hčerki in vnuke, da zgodovina ne bo pozabljena. Zadnje čase je to pogosto tudi tema pogovorov na družinskih srečanjih v Angliji. »Pripovedujem jim o partizanski zgodovini in tudi zdaj, ko smo na počitnicah v Sloveniji, jih dnevno seznanjam, kaj z ženo odkrivava.« K čemur Nada Brooks doda, da je Colin družinski kronist že od nekdaj. »Na vsakem potovanju vse beleži, zapiše. Kar velja tudi za obiske Slovenije, pa naj gre za gore in drugo, kot zdaj raziskuje o partizanstvu.«
Colinovo poglabljanje v družinsko partizansko zgodovino, kar odpira tudi širši politični in družbeni kontekst tedanjega časa, se je začelo z enim od lanskoletnih izletov, z vožnjo mimo njemu dotlej neznane hiše, ki je odprla cel arzenal, o katerem se pred tem v družini ni veliko vedelo. »Mama ni nikoli veliko govorila o vojnih časih, ker je bilo vse skupaj preboleče,« je dejala Nada Brooks.
Hiša, mimo katere je zakonca Brooks peljala Nadina sestra, je bila Kocjančičeva hiša v Zadvoru. »Mama se je rodila v Zadvoru in prva leta otroštva je (družina Šimenc je bila podnajemnica, op. a.) preživela v Kocjančičevi hiši, ki je povezana s prvo slovensko partizansko enoto Molniška četa. Strica Rudolf Šimenc in Franc Miklavc, ki je bil poročen s teto Francko, sta bila med ustanovitelji Molniške čete. Mama se je spominjala tajnih sestankov, ki so jih med vojno imeli v Kocjančičevi hiši,« je povedala Nada Brooks. Franc Kocjančič je bil prav tako eden od ustanoviteljev Molniške čete, v njegovi hiši je med vojno v prvem nadstropju delovalo Kulturno društvo Svoboda, tu je živela tudi družina Šimenc in revolucionar Jože Moškrič.
Dopisovanje in srečanje v živo
»Ko smo se peljali mimo Kocjančičeve hiše, za katero nisem prej še nikoli slišal, in mi je Nadina sestra povedala, da je njuna mama v njej živela med vojno, sem na spletu ugotovil, da je bil to pomemben prostor začetkov partizanstva na Slovenskem,« je pojasnil Colin. Ko sta se vrnila v Anglijo, je začel raziskovati, in ker se mu je odpiralo kar nekaj zgodovinskih vprašanj, povezanih s partizanskimi sorodniki, je preko elektronske pošte vzpostavil stik z Marijo Mijo Kocjančič, predsednico krajevne organizacije Zveze borcev Zadvor - Sostro, ki deluje pod okriljem Zveze borcev za vrednote NOB Moste - Polje. V slovenščini, Colin je zato spet uporabil tehnološki prevajalnik, sta si izmenjala nekaj elektronskih sporočil, v njih pa je Anglež že prejel nekaj odgovorov in podatkov. Poleg tega mu je Mija Kocjančič v Anglijo poslala tudi paket partizanskih knjig.
Skupaj pa so to poletje obiskali Magdo Lovec, hčerko narodnega heroja Toneta Trtnika - Tomaža in zadnjo živo pričo vojnih dogodkov iz Zadvora. »Colin mi je že v dopisovanju postavljal zelo zanimiva, podrobna vprašanja,« je povedala Mija Kocjančič, ki mu je na nekatera odgovorila, marsikatero vprašanje pa so zastavili Magdi Lovec. »Družini Šimenc in Trtnik sta bili prijateljsko povezani, že pred vojno so se družili kot aktivisti, kulturni in sindikalni delavci,« je povezave razkrila Kocjančičeva.
Na komemoraciji, posvečeni Molniški četi
Med svojim sedanjim raziskovalnim obiskom Slovenije sta se zakonca Brooks udeležila tudi prireditve ob 83. obletnici nastanka Molniške čete. Ta je bila ustanovljena 13. julija 1941 v zadvorskem hribu, potem ko so Italijani od domačih izdajalcev dobili seznam 38 predvojnih aktivistov, sindikalistov in kulturnikov in jim je pretila aretacija. Ob tem se je v gozdu pod Molnikom je zbralo 13 pobeglih aktivistov, ki so ustanovili Molniško četo, in kmalu zatem je prišlo do oboroženih akcij in spopadov z okupatorjem. Oktobra 1941 se je četi s soborci iz španske vojne pridružil Franc Rozman - Stane, ki je enoto reorganiziral in z združenjem več čet je nastala 2. grupa odredov. Ta je delovala na Pugledu, kjer sta bila prvi tabor za urjenje borcev in prvo osvobojeno ozemlje na Slovenskem.
»Komemoracija, posvečena Molniški četi, je bila odlična. Bil je poseben dan. Z dogodka sem poročal hčerkama z družinama,« je dejal Colin med našim srečanjem v spominski hiši NOB v Podlipoglavu, kjer jima je Mija Kocjančič podelila članski izkaznici Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Raziskovanje se nadaljuje
V preteklih tednih sta Brooksova obiskala tudi Hrvaško, kjer sta sledila potem Nadinega očeta Dragoljuba Kasagića, ki je bil iz Bosne in se je prav tako boril v partizanskih vrstah ter je v Ljubljano prišel šele po vojni. Skupaj z Mijo Kocjančič pa so obiskali tudi Kočevje, kjer sta padla Franc in Francka Miklavc, medtem ko je Rudolf Šimenc, ki je bil deportiran v taborišče na Rabu, vojno preživel.
In čeprav je Colin Brooks ob tokratnem raziskovalnem obisku Slovenije zbral bogato gradivo, preučevanje družinske zgodovine še ni zaključeno. Zdaj se posveča pregledovanju spomenikov NOB, saj pokop Franca in Francke Miklavc, ki sta se bojevala v Tomšičevi brigadi, še vedno ostaja neznanka.
