Pred dvema letoma se je v nekdanji zapuščeni in zanemarjeni menzi Cestnega podjetja Ljubljana zgodila samostojna civilna iniciativa, ki je ta prostor spremenila v socialni, politični ter kulturni center, s prostim in brezplačnim vstopom za javnost. Nastanek Placa, ki deluje neprofitno in avtonomno, je po besedah njegovih uporabnikov pokazatelj kritičnega pomanjkanja prostorov, kjer udejstvovanja in druženja ne pogojuje dobiček. V Placu so doslej izvedli več kot 1000 različnih dogodkov, od kreativno-umetniških do političnokritičnih. »Visoka udeležba na njih jasno kaže na težnjo in potrebo po ustvarjanju ter obiskovanju neprofitnih kulturnih in političnih dogodkov, torej težnjo po alternativi vse večji komercializaciji kulturne sfere. Plac ustvarja prostor brez generacijskih in razrednih prepadov. Mladi se počutimo vedno bolj osamljeni, neuslišani in izrinjeni iz političnih procesov. Prostori, kot je Participativna ljubljanska avtonomna cona, mladim omogočajo svobodno in neplačljivo politično ter umetniško udejstvovanje in izobraževanje, druženje, povezovanje, grajenje skupnosti ter naslavljanje sistemskih problemov. To počnemo kljub preprekam, ki so nam bile postavljene pred prag že na samem začetku,« pojasnjujejo uporabniki. To nedeljo se bo ob 14. uri začelo javno praznovanje druge obletnice z različnimi delavnicami, predavanji in pogostitvijo. V septembru poleg drugih aktivnosti načrtujejo tudi ogled filmov o zgodovini avtonomnih prostorov pri nas in po svetu.
Pozabljene obljube
Nekdanja lastnica prostorov na Linhartovi cesti, tako imenovana slaba banka (DUTB), je proti 46 posameznikom, ki so jih na dan javnega odprtja pred dvema letoma legitimirali policisti, sprožila tožbe, za katere se zdi, da so se danes znašle na mrtvi točki. Uporabniki Placa so povedali, da so pristojne ustanove z njimi prekinile komunikacijo, zato stanje tožb ostaja neznanka. Je pa problematika širša, so prepričani. »Politične stranke so obljubile, da bodo ščitile avtonomne prostore. In kaj so stranke naredile? Nič. SDH je lastnik parcele Placa in lastnik SDH je država; torej slednja ima vpliv, a problem ignorira in obsojeni smo na izgon. V kampanji obljubljajo, kaj vse bodo naredili, ko pa je treba, delajo zase in pozabijo na obljube.«
Uporabniki Placa odnos treh koalicijskih strank do avtonomnih prostorov označujejo za ponižujočega in ignorantskega. Iz obljub so pričakovali, da se bodo vsa zemljišča v lasti DUTB, primerna za gradnjo stanovanj, prenesla na Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS). »To je bilo zapisano v koalicijski pogodbi. Oblast pa je to zavezo prelomila in vsa zemljišča DUTB, vključno s tem, na katerem stoji Plac, prenesla na Slovenski državni holding (SDH). To vidimo kot golo zavajanje ljudstva in postavljanje profitnih interesov pred interese običajnih ljudi, ki bi s prenosom zemljišča na SSRS morda končno dobili obljubljena neprofitna stanovanja.«
Statistika pravi, da si lahko življenje v Ljubljani privošči vse manj gospodinjstev, opozarjajo v Placu. »Cene rabljenih stanovanj so od leta 2015 do leta 2022 zrasle za 94 odstotkov, medtem ko je povprečna plača zrasla za približno 30 odstotkov. Vse več gospodinjstev je tako prisiljenih najemati na trgu, kjer ob velikem povpraševanju in majhni ponudbi najemnine prav tako rastejo, medtem ko kakovost bivanja pada.«
Nejasna prihodnost
Območje Stolpniške ulice, kjer se Plac nahaja, je eno redkih večjih zemljišč znotraj ljubljanske obvoznice, primerno za gradnjo nove večje soseske. V Placu so že pred časom začeli s pobudo Kaj bomo s Stolpniško?, v kateri so sami zasnovali vizijo razvoja v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje. Po letu truda jih je ljubljanska občina povabila k izdelavi ene od treh variantnih rešitev prostorskega razvoja zemljišča, na osnovi katerih bodo OPPN pripravili. Izhodiščne točke v pripravljalni fazi trenutno predvidevajo rušitev vseh objektov na območju, tudi Placa. Uporabniki so opozorili, da so trije meseci premalo za pripravo resnično vključujočih variantnih rešitev. Želijo si tudi, da bi vsaj ena od rešitev vključevala ohranitev Placa.
Od pristojnih zahtevajo, da SDH nemudoma umakne vse tožbe, vlada Republike Slovenije pa naj z uporabniki obnovi dialog in upošteva obljube v koalicijski pogodbi. »Poudarjamo, da ničesar od tega danes ne bi zahtevali, če bi se vlada in njeni predstavniki držali svojih besed in delali v skladu z voljo ljudstva, ne zgolj za svoje lastne interese. Plac se ne bo vdal gentrifikaciji in interesom kapitala.« Plac bo svoje poslanstvo nadaljeval, so jasni uporabniki. V primeru neodzivnosti pristojnih pa bodo ti, ki so v želji za dobrobit skupnosti pred dvema letoma izkoristili neizkoriščeno, pritiske stopnjevali.
