V plesni dvorani v Turjaški ulici, kjer so otroci, ki so vključeni v rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča in program sodobnega plesa na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), pod vodstvom izkušene plesne pedagoginje, režiserke in koreografinje Jane Kovač Valdés, ob zvočni spremljavi Blaža Celarca ter povezovalca Braneta Vižintina pilili predstavo Misija: Smogolovka, je bilo v petek čutiti veselje in vznemirjenje. Ves delovni teden so se na otroški plesno-gibalni delavnici Predani korakom, ki že vrsto let vsako poletje poteka v sodelovanju med Ljubljana Festivalom, Zavarovalnico Sava in URI Soča (s tem, da se jim je lani pridružil še KGBL), posvečali predstavi o okolju, ki je nastala na podlagi literarne predloge Jane Kovač Valdés. Pričakovanja je stopnjeval bližajoči se nastop, ki bo pod okriljem 72. Ljubljana Festivala jutri ob 18. uri v Križankah. Kot je pritrdila pedagoginja in koreografinja Kovač Valdés, je nastop za otroke velik dogodek, ki se ga veselijo. Kar dodatno podčrtuje to, da bodo nastopili v Križankah, na odru, »na katerem nastopajo velike zvezde glasbe, plesa in gledališča. Velikokrat poudarim, da je to privilegij, in seveda so otroci vznemirjeni.«
»Našim otrokom,« kot je na delavnici povedala učiteljica Tanja Babnik iz bolnišnične šole URI Soča, ki jo obiskujejo otroci, ki so dalj časa na rehabilitaciji, »manjka samozavest, pozitivna samopodoba, ki jim jo da oder, kjer se lahko potrjuje, da šteje vsako gibanje, vsaka energija, ki jo vložijo v neko gibalno dejavnost. Da to zmorejo in znajo, jim vliva nekaj samozavesti in samozaupanja.«
Sodelovanje in prijateljstva
Poleg ustvarjanja, gibalno-plesnega izražanja in nastopanja je za otroke iz URI Soča in programa sodobnega plesa na Konservatoriju
za glasbo in balet Ljubljana, stare od 9 do 13 let, ki sodelujejo na plesni delavnici Predani korakom, zelo pomembna tudi socialna izkušnja. Otroci iz različnih okolij se spoznavajo, sodelujejo, si pomagajo, med njimi se pletejo prijateljstva. »Največji užitek je spremljati, kako so se otroci med seboj povezali.
Vidim, kako nastajajo prijateljstva, ne glede na to, od kod prihajajo,
iz URI Soča ali iz KGBL,« je dejala Jana Kovač Valdés. Dragoceno je, kot je še o pomenu delavnice in izkušnje, ki jo ta otrokom prinaša, dodala Tanja Babnik, da se spoznavajo otroci z različnimi gibalnimi oviranostmi ter brez njih in da so vsi sprejeti na enak način. »Pomembno je, da te bariere v družbi premagujemo. Takšna izkušnja je zelo velika naložba za življenje otrok v prihodnje.«
Prav pomen prijateljstev, ki nastajajo na delavnici, so poudarile vse tri naše sogovornice, ki so udeleženke delavnice. Devetletna Olivija iz KGBL je dejala, da je na delavnici »zelo dobro, ker spoznavaš nove prijatelje in ker smo mlajši ter starejši skupaj. Tako se lahko skupaj naučimo kaj novega in naredimo zanimivejši ples.« Prav tako se je delavnice udeležila zaradi (novih) prijateljev Ana Marija iz URI Soča. »Super je, spoznala sem nove prijateljice, nekaj pa jih je tu tudi od lani,« pa je povedala Naia iz URI Soča, ki je bila tako kot še nekateri drugi na delavnici Predani korakom že lani.
Vsi so enakovredni protagonisti
Za letošnjo predstavo, je pojasnila Jana Kovač Valdés, ki delavnico letos vodi drugič, je želela uporabiti »predlogo za predstavo, kjer so vsi enakovredni protagonisti, ne glede na to, ali imajo gibalne omejitve ali ne. Vsi lahko doživljajo neki karakter in ga izrazijo na svoj možen način.« Tako je režiserka in koreografinja sama napisala zgodbo o temi, ki zadeva vse – o pomenu varovanja okolja. Seveda s to predstavo ne bodo reševali planeta pred onesnaženostjo, je ob tem dodala, bodo pa ozaveščali otroke in gledalce ter odraščajoče vzgajali v aktivne posameznike pri varovanju narave. Navdih za zgodbo je avtorica dobila pri profesorju Baltazarju iz risanke svojega otroštva o profesorju, ki je v svojem laboratoriju ustvaril stroj, ki reši vse zagate tega sveta. Iz tega je nastala zgodba o Smogolovki. Pri čemer pa je izkušena plesna pedagoginja v gibalno ustvarjanje za predstavo, takšen je tudi sicer njen način dela, otroke aktivno vključila. Spodbudila jih je in jim pokazala, da lahko sami veliko prispevajo k izvedbi. Da so lahko soustvarjalci. »Otroci imajo krasne ideje,« je še dejala Jana Kovač Valdés. Gibalne in izrazne svetove za predstavo pa so na delavnici iskali skozi različne gibalne igre in improvizacijo.
»Koreografinja je otrokom pustila precej proste roke, da se gibajo tako, kot sami zmorejo in znajo, kar se mi zdi zelo pomembno. Da svoje zmožnosti čim bolj izkoristijo, gibalne ali s pripomočkom. Menim, da bo vsak otrok, tudi če ima zmanjšane zmožnosti gibanja, v predstavi lahko izrazil svojo vlogo,« pa je dodala Tanja Babnik iz bolnišnične šole URI Soča.
