Bodoči minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj bo na mizi Darja Felde, ministra v odstopu, našel devet »odprtih zadev« Mestne občine Ljubljana (MOL). Ta si želi sofinanciranje nekaterih programov in noveliranje vrste zakonov, predvsem na področju financiranja in organiziranja vrtcev. Najbolj kontroverzna zadeva je predlog ljubljanske občine, da 23 vrtcev združi v enoten zavod.
Ljubljanski župan Zoran Janković je že lansko jesen izrazil nezadovoljstvo nad ministrom, ki je sedaj v odstopu. »Tudi od ministra Darja Felde že več kot eno leto čakamo uresničitev dogovorjenih predlogov,« je lanskega oktobra povedal župan v intervjuju za naš časopis. Po novem letu je še večkrat opozoril, da imajo z ministrstvom »odprte zadeve« in da pričakuje srečanje z ministrom, do katerega pa ni nikoli prišlo. Ob menjavi na čelu ministrstva smo ljubljansko občino prosili za kratek pregled odprtih zadev med ljubljansko občino in ministrstvom.
1. Združitev vrtcev
Ljubljanski mestni svet je lanskega decembra potrdil namero, da se vseh 23 ljubljanskih vrtcev, ki so sedaj samostojni zavodi, združi v enoten zavod, poimenovan Center PRVI Ljubljana. Številni strokovnjaki iz vrst pedagoške stroke so se skupaj s Skupnostjo vrtcev Slovenije (SVS) ostro odzvali na namero občine. Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) je opozoril, da bi bila tako velika institucija neodzivna na delavske pobude, in v ta namen pripravil peticijo, ki jo je podpisalo 1861 od skoraj 2600 zaposlenih v ljubljanskih vrtcih. Začetno stališče ministrstva je bilo, da je predlog občine neskladen s trenutno zakonodajo, a da morajo predlog še podrobno proučiti. Do tega ni prišlo, saj je župan v skupni izjavi z Branimirjem Štrukljem, generalnim tajnikom Sviza, namero umaknil, da bi skupaj s sindikatom pripravili sprejemljivejši predlog, a se na koncu niso uspeli sporazumeti.
Ministrstvo je junija pripravilo novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Če je po oceni ministrstva predlog neskladen s trenutnim zakonom, bi ga predlagana sprememba eksplicitno onemogočila. Novela med drugim predvideva, da vrtci ne bi smeli imeti več kot 45 oddelkov. Občina je v okviru javne obravnave podala predlog, da se v zakon doda določilo, ki bi omogočilo izjemo v obliki centra, ali da se ta člen črta. Z ministrstva so sporočili, da je novela trenutno v medresorskem usklajevanju, končno besedilo pa bo pripravljeno v roku enega meseca.
Silvija Komočar, predsednica SVS, je sporočila, da od novega ministra pričakujejo, da bo sledil strokovnim argumentom na tem področju, ki po njeni oceni jasno in brez odstopanj nasprotujejo združevanju ljubljanskih vrtcev. »Vinko Logaj je vrsto let vodil Zavod RS za šolstvo, zato pričakujem, da bo kot poznavalec vzgojno-izobraževalnega sistema razumel nujnost prioritetnih sprememb in nadaljeval reševanje odprtih vprašanj,« je bila jasna predsednica SVS. Da bi se Zavod RS za šolstvo kdaj opredelil glede namere o združevanju vrtcev, sicer nismo zasledili.
2. Šolski okoliši
Mestna občina Ljubljana prav tako predlaga, da se iz uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže šol črta določba, ki pravi, da lahko mestna občina določi skupni šolski okoliš za največ tri šole. Kot smo že poročali, si ljubljanska občina želi spremembo zaradi neenakomerne razporeditve otrok po Ljubljani, saj nekatere šole (OŠ Vrhovci, Vič in Polje) pokajo po šivih, medtem ko imajo druge premalo učencev. Želijo, da se v zakon o osnovni šoli doda določba, da se v istem kraju pri vpisu v osnovno šolo upošteva le stalno prebivališče. Začasno prebivališče bi se upoštevalo le ob ustrezni odločitvi centra za socialno delo oziroma – v primeru deljenega skrbništva in drugih posebnih primerih – sodišča.
Da sta zadevi za občino odprti, nas je presenetilo, saj smo lani poročali, da je po mnenju ministrstva sedanja ureditev ustrezna, širitev okolišev pa bi občinam prinesla dodatne finančne obremenitve pri prevozu. Glede stalnega naslova so na ministrstvu dejali, da predlog MOL preveč poseže v dejanske razmere, ki jih odraža začasno prebivališče. Ob tem so spomnili, da zakon o prijavi prebivališča ni v njihovi pristojnosti.
3. Evropska šola Ljubljana
V delu Ljubljane, kjer sta osnovni šoli Vrhovci in Brdo, je občina načrtovala novo OŠ Brdo, za katero je že zagotovljeno občinsko zemljišče. Zaradi ocene, da v prihodnosti tam ne bo takšnega presežka otrok, so se na občini odločili, da novo šolo zgradijo, če bo k investiciji pristopilo ministrstvo, ki bi tam lahko zgradilo poslopje za Evropsko šolo Ljubljana (ESL). Ta je trenutno razseljena po različnih lokacijah po mestu, med drugim deluje tudi v prvem nadstropju poslovne stavbe na Tržaški cesti. Kot smo poročali, se je ministrstvo pred meseci odločilo, da pristopi h gradnji objekta, a le za sekundarni program ESL, v katerem so mladi srednješolske starosti. Primarni program pa bi ostal na zdajšnji lokaciji v Šolskem centru Aškerčeva. Tudi ljubljanska občina je načrte vmes omejila, saj bi v tem objektu imeli le podružnično šolo za eno izmed omenjenih šol na tem območju.
4. Ureditev objekta v Šentvidu
Ljubljanska občina si prizadeva tudi za to, da bi uredili status objekta OŠ in gimnazije Šentvid. V ta namen bodo pripravili pooblastilo za projektiranje in dokončno uskladitev sporazuma o razdružitvi lastnine ter o oblikovanju etažne lastnine objekta obeh šol. Z občine so sporočili, da bodo ustrezno spremenili občinski prostorski načrt, pri šoli pa uredili zelenico.
5. Regijski center s prilagojenim programom
Občina čaka, da ministrstvo pripravi predlog, v katerem bo opredeljena višina sofinanciranja investicij in tekočih stroškov za osnovne šole s prilagojenim programom. Pri tem so na občini kot razlog za potrebo po sofinanciranju navedli, da bo to regijski center, in ne lokalna šola, za katero bi morala skrbeti izključno občina.
6. Mednarodni program na OŠ Danile Kumar
Čaka se tudi, da ministrstvo pripravi predlog »sprememb zakonodaje«, da bi se šolam, ki izvajajo mednarodni program s področja vzgoje in izobraževanja, zagotovilo ustrezna sredstva za kritje materialnih stroškov. Na občini so dodali, da si želijo, da ministrstvo poravna tudi zapadle obveznosti.
7. Financiranje zasebnih vrtcev
Odprto je tudi vprašanje financiranja zasebnih vrtcev. Občina od ministrstva pričakuje predlog sprememb zakona o vrtcih in druge zakonodaje, da bi se zasebne vrtce financiralo le takrat, da bi od občine pridobili koncesijo. Iz SVS so sporočili, da je tudi za njih prioriteta jasna opredelitev in razmejitev financiranja zasebnih ter javnih vrtcev.
8. Financiranje stroškov obravnave otrok s posebnimi potrebami
Tudi v tem primeru občina predlaga, da ministrstvo novelira zakon o vrtcih in drugo zakonodajo na način, da bi država financirala vse dodatne stroške za otroke s posebnimi potrebami. Med temi so navedli vzgojitelje za dodatno strokovno pomoč in spremljevalce.
9. Financiranje stroškov vrtcev
Ministrstvo pozivajo, da podpre predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki bi bolj pravično razdelil sredstva primerne porabe za občine z večjo mrežo vrtcev. Pri tem želijo, da se upošteva tudi financiranje vzgojiteljev za dodatno strokovno pomoč in spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami.
