Zbirni center je sicer urejen, a ni prav praktičen. Zabojniki z različnimi vrstami odpadkov so postavljeni drug za drugim, med njimi pa je dovolj prostora le za avto ali dva. Ker ima vsakdo za odmet mešano robo, se bodisi z avtom ali pa peš otovorjen s smetmi premika od zabojnika do zabojnika. Pri sortiranju odpadkov ljudem pomaga nekaj delavcev Snage, ki delijo napotke, kam se odvržejo posamezni predmeti. »Te barve v nevarne, v mešane bacaj tam zgoraj. Tekstil je uporaben? Potem tu, ostalo gor,« ukazujejo. Ker sedaj velja zapoved popolne discipline odmeta smeti.
V zbirnih centrih odpadkov se najbolje vidi, kakšne enormne količine stvari imamo doma in kakšen je naš odnos do predmetov. Potrebnih, nepotrebnih, starih, neuporabnih, odsluženih, ki se nabirajo po kotih kleti in podstrešij, dokler jih nekdo skoraj katarzično ne zavrže. Lahko da se nabirajo vse naše življenje. Predvsem starejši, v socializmu vzgojeni imajo do predmetov drugačen odnos kot sodobne generacije, ki se hvalijo s svojo na potrošništvu vzgojeno trajnostjo. V socializmu so hočeš nočeš živeli trajnostno, saj se je vse recikliralo ali pa so se stvari hranile, saj čez sedem let vse pride prav. Naj bodo to stotine praznih kozarcev za vlaganje ali koščki ostankov blaga oblek, ki so jih otroci že zdavnaj prerasli. Potem pa se zgodi, da morajo ti odrasli otroci počistiti hišo ali stanovanje svojih pokojnih staršev. Kupi stvari, ki so čakale na svojo ponovno uporabo, a je nikoli niso dočakale. Med njimi se sem in tja najde predmet, ob katerem se vzbudijo otroški spomini, nostalgični, topli, a hkrati boleči, ker opominjajo na praznino. Kot da bi bilo človeško življenje definirano le s predmeti, ki ostanejo v prazni hiši.
Proti popoldnevu so zabojniki v zbirnem centru polni do roba in čez. In ločevanje ni več tako strogo. »Vse daj v kosovni odpad,« je zapovedal delavec, ko je pokukal v avto. »Ja, ampak ...« skuša ugovarjati uporabnik zbirnega centra. »Ne viš, da je vse puno. Bacaj u kosovni,« vztraja zaposleni. Zabojnik za kosovne smeti je priročen, vanj se vse meče navzdol. Tako v njem tako rekoč z enim metom ostanejo vsi materialni ostanki nekega življenja.
