»Moram priznati, da me še vedno prevevata strah in določeno nelagodje, ko pomislim, za kako zahteven projekt smo se odločili pred skoraj tremi leti, ko smo začeli govoriti o obnovi Milavčevih orgel v naši stolnici. A drugače skorajda ni šlo, saj me ni nič manjši strah obšel vsakokrat, ko sem s kora slišal piskanje neposlušnih piščali ali upornih pedalov, ki niso hoteli popustiti pritisku noge. In še vedno me moti glasen tek motorja in utrujena sapa meha, ko nikoli ne veš, kdaj bo eden ali drugi popustil zaradi starosti ali izčrpanosti,« je nujnost obnove orgel ljubljanske stolnice doživeto popisal stolni župnik Roman Stare v zloženki, ki spremlja restavriranje tega več kot 110 let starega inštrumenta Ivana Milavca.
O obnovi stolnih orgel se sicer v različnih obdobjih govori že vsaj zadnjih 30 let, leta 2021 pa so ta razmišljanja ponovno obudili in jih začeli uresničevati. Ustanovili so strokovno komisijo, ki je inštrument natančno pregledala in ugotovila, da je njegovo stanje resno in da je potrebno premišljeno restavriranje. Po pripravah so začeli izdelovati dokumentacijo o specifikacijah in stanju inštrumenta, septembra letos pa je padla dokončna odločitev, da orgle obnovijo. Pri čemer, kot je poudaril eden od članov strokovne komisije za obnovo Milavčevih orgel, organist, čembalist in organolog Luka Posavec, ne »obnavljamo samo inštrumenta, temveč njegovo celotno zgodovino«. So pa ljubljanske stolne orgle, kot je dodal drugi član komisije, prav tako organist in čembalist Tomaž Sevšek Šramel, zelo pomembne, ker so že več kot eno stoletje v neprekinjeni uporabi in kljub omejitvam in težavam še vedno delujejo. Kot je poudaril madžarski glasbenik in med drugim profesor za orgle na dunajski univerzi za glasbo Balázs Szabó, ki se je pred dnevi mudil v Ljubljani, ko je na Mednarodnem orgelskem festivalu nastopil prav na orglah v stolnici svetega Nikolaja, pa je inštrument zaradi svoje posebne estetike zvoka pomemben v širšem evropskem prostoru. Z njegovo celovito obnovo se tako ohranja zgodovina.
In kot je o posebnosti in dragocenosti sakralnega inštrumenta povedal regens chori in predsednik strokovne komisije za njegovo obnovo Gregor Klančič, so »orgle Ivana Milavca v ljubljanski stolnici zvočnotehnični biser pozne romantike, s katerim sta povezana velik del glasbene kulture in seveda pretežno cerkvena glasbena dediščina, ki jo želimo z obnovljenim inštrumentom ohraniti v izvirni zvočni obliki«.
Romantični inštrument v baročnih omarah
Kar zadeva stanje Milavčevih stolnih orgel, je komisija ob predstavitvi projekta njihove obnove poudarila, da sistematičnega čiščenja, razen sprotnih in osnovnih vzdrževalnih del, orgle niso doživele že vse od leta 1931, ko so jih nazadnje temeljito izprašili in očistili. Velik problem, ki inštrument spremlja že od začetka, je vlaga na koru, ki se je s plesnijo zažrla v orgelske omare iz sredine 18. stoletja. Prav s tem, z vlago, preperelostjo starih baročnih omar, ki so se ohranile do danes, in s pomanjkanjem prostora na stolnem koru pa se je, kot priča zgodovina, ob postavitvi svojega največjega dela v začetku prejšnjega stoletja spopadal tudi že orgelski mojster Ivan Milavec.
V napovedani obnovi bo restavriranje baročnih omar, kar bo po Klančičevih besedah potekalo in situ, prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, inštrument pa bo obnovil orglar, ki še ni izbran. Med obnovo bodo dele inštrumenta prenesli v delavnico, kot je še povedal predsednik strokovne komisije za obnovo, pa se bo, ko bo vse na svojem mestu, začelo še najbolj fino delo, kar je intonacija inštrumenta. Piščali v delavnici uglasijo, da dosežejo, da v prostoru zapojejo s primerno jakostjo, pa je lahko večmesečni proces. Poleg orgel bodo v cerkvi svetega Nikolaja obnovili tudi kor, električno napeljavo in sanirali vlago.
