Načrtovana posodobitev in dograditev drugega tira železnice med Ljubljano in Kranjem ter še naprej do Naklega je tarča ostrih kritik občanov naselij Medno, Stanežiče in Dvor. Prebivalci naselij na robu Ljubljane so se združili v civilno iniciativo Okolju prijazen tir (OPT), s katero sistematično nasprotujejo predlogu osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), ki je trenutno v javni obravnavi. Na območju Mednega je namreč predviden največji poseg glede na obstoječi potek trase. Zdaj gre železnica vzporedno s Savo in Celovško cesto. Po predlagani spremembi bo železnica na tem mestu spremenila traso in šla prek Celovške ceste po novem predoru skozi Medanski hrib. Medno, v katerem živi okoli 700 prebivalcev, ima zdaj na vzhodni strani cesto, železnico in Savo, na zahodni strani pa prostrano zelenje in kmetijska zemljišča. Po predlaganem načrtu bo njihovo naselje ukleščeno med cesto in dvotirno železnico. Predvidena je sicer nova postaja Stanežiče, ukinjena pa bo postaja Medno, kar pomeni, da bodo prebivalci naselja po prenovi dejansko imeli slabši dostop do železnice kot zdaj.
»Država je ta načrt razgrnila javnosti šele v juniju, prej z njegovo vsebino nismo bili seznanjeni. Morda so komunicirali z ljubljanskim županom ali občino Ljubljana, ampak to ni isto, kot da komunicirajo z lokalno skupnostjo. Sploh ker gre za tako invaziven poseg, kot je ta. Za javno razpravo je bilo na voljo samo mesec dni, pozneje so rok podaljšali do konca avgusta. Za načrt, ki ga je država pripravljala več let, ima javnost na voljo samo dva meseca za pripombe, in še to v obdobju počitnic, kar se mi zdi neodgovorno,« je kritičen Primož Šterbenc, predstavnik iniciative OPT. Kljub kratkemu roku so se občani organizirali in pripravili podrobno analizo z vrsto argumentov o tem, zakaj je predlagana sprememba trase po njihovem mnenju neprimerna in neekonomična.
49 milijonov za 54 sekund
»Ne želimo ustaviti razvoja, ampak želimo opozoriti na to, da je na voljo veliko kakovostnejša in tudi ekonomsko sprejemljivejša varianta trase železnice,« je opozoril Šterbenc, pri tem pa dodal, da je bilo predvidenih več različic za gradnjo trase. Prva je predvidevala, da bi tiri potekali po isti trasi kot zdaj. Načrtovalci so se odločili za drugo različico, ki predvideva predor in spremenjeno traso, saj takšna zasnova omogoča hitrejšo pot. Skratka, vlaki bodo med Ljubljano in Kranjem potovali hitreje zaradi spremenjene trase. Prva različica naj bi stala 51 milijonov evrov, sprejeta in za iniciativo sporna druga varianta pa kar 100 milijonov evrov. V analizi so izračunali, da bo čas potovanja z direktnimi vlaki, ki ne ustavljajo na lokalnih postajah, na drugi trasi krajši za 54 sekund, kot če bi šli po cenejši in manj invazivni različici trase.
V iniciativi so ugotovili, da bo teh 54 sekund hitrejše potovanje davkoplačevalce stalo 49 milijonov evrov več, temu je treba prišteti še davek na dodano vrednost. Pri tem ugotavljajo, da iz dokumentacije ni jasno razvidno, po kakšnih merilih so se odločili za drugo različico, ki pomeni neprimerno bolj grob in po njihovi oceni tudi neekonomičen poseg v prostor.
Ljudje in okolje
Spremenjena trasa prinaša precej večji vpliv na okolje in kmetijska zemljišča, kar po njihovi oceni sploh ni ovrednoteno v elaboratu, kot je predvideno v pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave DPN. Ugotovili so, da bodo za novo traso pozidali okoli 27 hektarjev obdelovalnih površin v neposrednem zaledju naselja. Šterbenc pa pravi, da predlagani trasi ne nasprotujejo zato, ker bodo ostali brez zelenega zaledja, ampak gre za širši očitek nesmotrnosti in nestrokovnosti državnega načrtovanja ter pomanjkanje razmisleka o vplivu na okolje. Pri tem je dodal, da je okoljski vpliv druge različice ocenjen kot »še ustrezen,« kar je po njegovem mnenju nesmiselno, saj metodologija sploh ne predvideva takšne kategorije. Po drugi strani bo spremenjena trasa posegla tudi na zaščiteno območje krajinskega parka Polhograjski dolomiti, prav tako pa so na tem območju arheološka najdišča, kar prav tako ni bilo upoštevano ob odločitvi. Dodali so, da bo opustitev dela zdajšnje železniške proge degradirala okolje, strošek revitalizacija opuščenega območja pa ni predviden.
Poleg hitrosti ter vpliva na okolje in biotsko raznovrstnost so kritični tudi do drugih argumentov za spremembo trase. Recimo trditev, da izbrana trasa omogoča kakovostnejšo organizacije prestopne točke s postajališčem P + R Stanežiče prek nove železniške postaje. Ta je po njihovi oceni nesmiselna, saj je omenjena navezava vključena tudi v prvi različici. V elaboratu je še argument, da bodo s spremembo trase prebivalci Mednega pridobili stik s Savo, kar po njihovem mnenju ne drži, saj jim bo na poti še vedno stala Celovška cesta.
Kot smo že omenili, se pristojni s prebivalci, tudi tistimi, katerih kmetijska zemljišča bodo razlaščena, o državnih načrtih na njihovih vrtovih niso posvetovali oziroma o teh niso bili obveščeni pred razgrnitvijo splošni javnosti, prav tako načrt ni bil nikoli obravnavan na sejah četrtne skupnosti Šentvid. Pri tem so dodali, da v elaboratu manjka tudi analiza vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju, kot to zahteva zakon o urejanju prostora. Prepričani so, da bodo s predlagano spremembo imeli ekonomsko in tudi zdravstveno škodo, saj bo železnica v nekaterih primerih tekla samo nekaj deset metrov od njihovih domov. Od skoraj 1500 prebivalcev Stanežič, Mednega in Dvora jih je 1000 že podpisalo peticijo, v kateri ostro nasprotujejo predlaganemu DPN. Peticijo bodo poslali na ministrstvo za naravne vire in prostor še pred iztekom javne obravnave, ki se konča zadnji dan avgusta.
