Zaklepanje ključavnic v znak ljubezni in predanosti parov na mostove, pa tudi na druge javne strukture, kot recimo na stebre javnih svetilk in ograje, je postalo posebej priljubljeno v začetku tega tisočletja. Ta globalni fenomen se je razširil vse od Pariza do New Yorka, Moskve, Melbourna do Seula in še v mnoga druga mesta.
Obširnemu seznamu mest, kjer zaklepajo ljubezenske ključavnice, se je kmalu po odprtju Mesarskega mostu leta 2010 pridružila tudi Ljubljana. Pri čemer pa je tovrstna (sprva) spontana raba tega javnega prostora, ki je razširjena predvsem med turisti, s svojo množičnostjo sčasoma načela celovitost arhitekture. Poleg tega je zaklepanje ljubezenskih ključavnic tudi v Ljubljani dobilo svoj komercialni odmev. Ljubezenske ključavnice, ki dobijo svoje mesto na Mesarskem mostu, so namreč del generične ponudbe trgovin s spominki v mestu. Svojo ljubezen lahko turisti nad Ljubljanico zaklenejo za nekaj evrov, cene ključavnic se namreč gibljejo od tri do šest evrov. Pri čemer so zaljubljenci z njimi že skoraj v celoti prekrili most, tako da na njem skorajda ni več oziroma je še zelo malo prostora za nove.
A podatka, kakšna je teža in morda celo številka ljubezenskih ključavnic na Mesarskem mostu, na Mestni občini Ljubljana nimajo. Kot so pojasnili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, je most projektiran za težo pol tone na kvadratni meter in ključavnice tako po njihovih besedah predstavljajo manjšo obremenitev. Pri čemer so v preteklosti zaradi velikosti in teže doslej odstranili le dve, ena je merila 20 centimetrov, druga pa 40. Medtem ko so ob menjavi ene od jeklenic na ograji mostu, ki je bila poškodovana zaradi vandalizma, ključavnice, ki so se ob tem raztresle in niso padle v Ljubljanico, namestili nazaj.
Kot so še pojasnili na ljubljanskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, je teža ljubezenskih ključavnic na Mesarskem mostu sicer že zahtevala nekatere posege. »Ob povesu jeklenic zaradi teže ključavnic smo žice naknadno nekoliko napeli, a resnejših poškodb jeklenic zaradi ključavnic nismo opazili. Mesarski most vsakodnevno pregledujemo, čistimo in opravljamo vzdrževalna dela, če so potrebna,« so zapisali na občini. In dodali, da so ljubezenske ključavnice na Mesarskem mostu mestna zanimivost, »ki popestri javni prostor in predstavlja Ljubljano kot romantično mesto, zato za zdaj o odstranitvi ne razmišljamo«.
Ključavnice tudi na drobnih skulpturah
Drugačnega mnenja o sedanji prisotnosti ljubezenskih ključavnic pa je eden od avtorjev Mesarskega mostu, arhitekt Jurij Kobe iz studia Atelier arhitekti. Pravi namreč, da »smo se sprva tudi projektanti ključavnic razveselili. Govorile so nam, da je most v javnosti dobro sprejet in zato izbran za tak način sporočanja intimnih čustev. Toliko bolj neprijetna je sedaj ugotovitev, da so ključavnice začele ogrožati posamezne dele mostu, začele so se pojavljati tudi na likovnih elementih, na drobnih skulpturah (na ograji, op. a.) …«
K čemur je arhitekt še dodal, da most kot javni prostor, ki je namenjen vsem, s pojavom ključavnic, »v količini in obliki, kot smo temu priča sedaj, z vsemi svojimi elementi ni več dostopen vsem«. Zato bo morala po Kobetovih besedah po vsej verjetnosti prej ali slej pasti nevšečna odločitev o njihovi odstranitvi. »Mogoče bi odstranjene ključavnice shranili v temu namenjeni vitrini v podmostju, na območju pristana,« arhitekt ponuja rešitev. Odstranitev ljubezenskih ključavnic pa ne bi bila prva. Spomnimo samo na enega od primerov, in sicer pariškega, ko so leta 2015 z mostu Pont des Arts odstranili več kot milijon ključavnic, ki so s svojo težo podrle del ograje.
Se pa o tem svetovno razširjenem fenomenu tudi sicer v mednarodnem prostoru krešejo menja, saj nekaterim ključavnice, zaklenjene na mestne strukture, pomenijo simpatično spontano gesto v prostoru, medtem ko drugi zaradi njihove teže poleg vprašanja varnosti opozarjajo tudi na to, da kazijo javni prostor. Da gre za vizualno onesnaževanje, ki uničuje arhitekturno dediščino, odvrženi ključi, kar je pogosto lahko dramatični del tega običaja, pa da smetijo reko in lahko ogrožajo tudi živali. Na to so denimo pred časom opozorili v ameriškem narodnem parku Grand Canyon, saj svetleči ključki v vodi privabljajo ogroženega kalifornijskega kondorja. Mnogi so jih snedli, kar pa jih lahko ubije. V preteklosti je bilo tako v svetu že več pozivov, da bi se ta običaj končal.
Globalni fenomen
Raziskovalka fenomena zaklepanja ključavnic, predavateljica na univerzi Hertfordshire Ceri Houlbrook, je naštela na stotine lokacij ljubezenskih ključavnic v več kot 60 državah po svetu. Izvor sodobnega običaja zaklepanja ljubezenskih ključavnic pripisujejo najstniški knjižni romanci Federica Moccie iz leta 2006 z naslovom Želim si te, v kateri zaljubljenca zakleneta ključavnico na mostu Milvio v Rimu, ključ pa v znak večne ljubezni vržeta v reko Tibero. Ljubitelji knjige in tudi po njej posnetega filma so tako začeli posnemati junaka, s turisti pa je običaj zakrožil po svetu.
