Ker so stražarske hiške pri predsedniški palači, državnem zboru, ministrstvu za notranje zadeve in ameriškem veleposlaništvu dotrajane in niso več primerne za delo policistov tako z vidika varnosti kot mikroklimatskih pogojev, jih bodo nadomestili novi objekti, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Prvo stražarnico so z novo pri stavbi vlade v podhodu Gregorčičeve ulice 25 zamenjali že lani, naslednjo stražarsko hiško bodo oktobra postavili pri državnem zboru. Skupno bodo v prihodnje stare stražarske objekte z novimi nadomestili na petih lokacijah v Ljubljani, kot so sporočili s pristojnega ministrstva, pa je skupna okvirna pogodbena vrednost projekta več kot 447.700 evrov z DDV.
Prenovljene stražarnice bodo enake na vseh lokacijah. Vse imajo nadstrešek, z izjemno tiste pri vladi, ki stoji v podhodu, opremljene so z električnim radiatorjem, klimatsko napravo, sedežem in omaricami. »Oblika, oprema in izbrani materiali bodo zagotavljali zaščito policistov pred vremenskimi vplivi, varnost in omogočali hrambo opreme,« so v predstavitvi objektov zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.
Pogled le navzven
Preko javnega naročila izbrane stražarske objekte so zasnovali v Studiu Krištof arhitekti, izvajalec projekta pa je KIG podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb. Kot je povedal avtor arhitekturne zasnove stražarnic Tomaž Krištof, so pri oblikovanju objekta izhajali iz dveh izhodišč. »Stražarnice so sicer servisni pomožni objekti, vendar so del uličnega pohištva mesta in hkrati del predprostora državnih institucij. Kljub skromnim dimenzijam niso nepomembni objekti. Pri oblikovanju smo tako v prvi vrsti razmišljali, kako njihovo podobo prilagoditi kontekstu predprostora državotvornih objektov ključnih državnih institucij, in v tem smislu je bila naša želja, da je to preprost, minimalističen objekt arhetipskih oblik, ki obiskovalca nagovori zgolj v eni ali dveh potezah.«
Okna stražarnic omogočajo pogled od znotraj navzven, z zunanje strani pa steklo deluje kot ogledalo. »Zaradi varnostnih kot tudi uporabniških razlogov je bil naš predlog, pa tudi želja naročnika, da se v notranjost ne vidi. S tem objekt po mojem mnenju postane bolj zanimiv. Eliptična oblika na prvi pogled spominja na oko ali lečo daljnogleda in s tem simbolizira opazovanje, kar je tudi osnovni namen stražarnice. A prav zaradi refleksije okno asociira tudi na eliptična ogledala. Hiška torej nekaj uporabne vrednosti ponuja tudi mimoidočim,« pravi arhitekt Krištof. Detajl miniaturne arhitekture tako sproža več asociacij, medtem ko so arhitekti pri zasnovi izhajali iz podobe baročnega ogledala. »Upamo, da ga bodo ljudje uporabljali tudi v ta namen, da denimo pred pomembnim sestankom v državnem zboru ali zmenkom v parku na hitro preverijo svojo pričesko,« še doda Krištof. Kar pa praksa že potrjuje, saj, kot pravi arhitekt, se v stražarski hiški pri vladi mimoidoči radi pogledajo. Poleg tega se v odsevni površini odslikavajo tudi podobe okoliškega prostora. A to še ni vse, saj je, kot pojasni arhitekt, »nepričakovana posledica reflektivnega okna, na katero ob načrtovanju nismo niti pomislili, da mimoidoči ne moremo vedeti, ali je kdo v hiški ali ne. Zato se počutimo opazovane, tudi če policista sploh ni oziroma ga ne bi bilo.«
Drugo izhodišče pri zasnovi stražarnic so bile po Krištofovih besedah želje naročnika. »Stare hiške menjajo, ker ne zadostujejo več funkcionalnim zahtevam. Stene in stekla nove hiške so neprebojni, notranjost pa je ogrevana oziroma hlajena, kar je v tem obdobju zelo pomembno. Objekt tako ponuja možnost, da se policist vsake toliko nekoliko ohladi ali ogreje, seveda pa zagotavlja zavetje tudi pred drugimi vremenskimi okoliščinami,« še pravi arhitekt.
