Potem pa iznenada zasuk: na stopničkah pred hišo je nekega dne sedel človek! S telefonom v rokah, tako srečen in nasmejan, da so se njegovi beli zobje na rjavem obrazu kar bleščali. Pes, ki ga prijazni ljudje neustavljivo privlačijo, je takoj zdirjal k njemu. In mladenič ga je, tudi sam navdušen, vključil v videoklepet, bržčas s svojci nekje daleč, daleč. Kuhinjsko okno je bilo odprto in dišalo je po eksotičnih jedeh. Za štedilnikom je ustvarjal njegov rojak, čas večerje se je bližal. Zgodilo se je, kar je Jadran Krt po nareku Sue Townsend v svojem dnevniku ubesedil nekako takole: V hišo na naši ulici se je vselila družina Singh. Oni so iz Indije. Oče pravi, da je to začetek konca naše ulice.

Se kdo kdaj vpraša, kje stanujejo vsi raznašalci Wolta, vsi čistilci avtov za souporabo, strežno osebje in vsi drugi nevidni delavci? Naj bodo vidni vsaj v ulicah, kjer bivajo.

 

Sploh se ne slepim, da bi nekaj takega, kar si je mislil brezposelni Anglež srednjih letih iz Midlandsa, ki je volil laburiste, čeprav ti nikdar niso upravičili njegovega glasu, bržčas porekel marsikateri Slovenec. Še posebej pa prebivalec tiste ulice. Prav tako ni treba dvakrat ugibati, da ima taisti imaginarni, a še kako resnični ksenofobni sosed tudi sam sorodnike, ki so bili – ali so še – gastarbajterji. Zdomci, izseljenci, migranti, kakor koli jih že imenujemo. Zgodovina človeštva je zgodovina migracij, pravijo raziskovalci, ki se ukvarjajo z migracijskimi študijami in o tem marsikaj vedo. Zagotovo več kot naključni, izmišljeni sosed, ki je v tisti ulici prav tako prišlek: hitra preverba v Splošnem strokovnem adresarju velike Ljubljane z letnico izida 1938 bi pokazala, da o njegovem priimku (ki bi ga tedaj nosili njegovi predniki) med Hišnimi posestniki ni ne duha ne sluha. Ker ga takrat še ni bilo blizu ne tej ulici ne temu mestu, ki si pač deli značilnost večjih mest in priteguje prišleke. Od blizu, zadnje čase pa tudi od daleč.

Skupno vsem, onim izpred desetletij in tem od danes, pa je, da si želijo boljšega življenja. In da zavzamejo prostor, ki je prazen. Izpraznjene hiše, poklice, ki jih nihče noče opravljati. Se kdo kdaj vpraša, kje stanujejo vsi raznašalci Wolta, vsi čistilci avtov za souporabo, strežno osebje in vsi drugi nevidni delavci? Naj bodo vidni vsaj v ulicah, kjer bivajo. 

Priporočamo