Nadzorni odbor, ki je najvišji nadzorni organ nad porabo denarja v mestni občini Ljubljana, je na včerajšnji seji predstavil poročilo za leto 2023. Predsednica nadzornega odbora Marija Horvat je pri predstavitvi poročila izpostavila, da nadzorni odbor sestavlja mlada ekipa revizorjev, ki so po njenih besedah zelo zagnani.

Iz poročila je razvidno, da je nadzorni odbor pri treh občinskih investicijah v stavbno kulturno dediščino opazil, da se je vrednost gradbenih del zvišala za malenkost manj kot 30 odstotkov prvotne pogodbene vrednosti. To pomeni, da se je pri trojici projektov pogodbena cena povišala ravno za toliko, da po zakonu o javnem naročanju občini ni bilo treba objavljati novega javnega naročila. Nadzorniki so zato priporočili, »da se preveri vzrok naknadnega povišanja pogodbenih cen za 30 odstotkov«.

Šlo je za prenovo Vodnikove domačije, kjer je dela opravljala družba Lesnina MG oprema. Pogodbena vrednost se je glede na prvotno pogodbo povišala za 29,4 odstotka, kažejo podatki nadzornega odbora. Drugi primer je rekonstrukcija tovarne Rog, ki danes deluje kot Center Rog. Pri slednjem je gradbena dela izvajala družba Makro 5 gradnje, občina pa je sklepala anekse, ki so vrednost del povišali za 29,7 odstotka glede na prvotno pogodbo. Tretji primer je rekonstrukcija prostorov na Ciril-Metodovem trgu 21 oziroma Mestnem trgu, ki jih je družba Makro 5 gradnje po naročilu občine po izselitvi Zgodovinskega arhiva leta 2022 predelala v pisarne za potrebe mestne uprave. Po podatkih nadzornega odbora se je prvotna pogodbena vrednost tega projekta povišala za 29 odstotkov.

Iz poročila je razvidno, da je nadzorni odbor pri treh občinskih investicijah v stavbno kulturno dediščino opazil, da se je vrednost gradbenih del zvišala za malenkost manj kot 30 odstotkov prvotne pogodbene vrednosti. Nadzorniki so zato priporočili, »da se preveri vzrok naknadnega povišanja pogodbenih cen za 30 odstotkov«.

»Podražitve pri atletskem centru še vedno možne«

Nadzorni odbor je med drugim preveril stanje trenutno največjega športnega projekta v Ljubljani, Atletskega centra Ljubljana v Šiški. Nadzorni odbor je ponovno izpostavil, da je bila na začetku naložba ocenjena na 14,3 milijona evrov z davkom na dodano vrednost, pri čemer je občina takrat načrtovala zgolj obnovo in rekonstrukcijo obstoječih objektov. »Natančnejši pregled objektov je pokazal, da so v tako slabem stanju, da njihova rekonstrukcija finančno ni izvedljiva,« je povzel nadzorni odbor. Ob tem je omenil, da je bila predračunska vrednost projekta novembra 2023 že 94,1 milijona evrov. Čeprav poročilo nadzornega odbora tega podatka ne omenja, pa je v veljavnem ljubljanskem proračunu za leto 2025 atletski center ocenjen že na 108,7 milijona evrov.

Velja spomniti, da je občina javno naročilo za gradnjo atletskega centra že objavila in dobila štiri ponudbe. Najnižjo je dala družba CBE, in sicer v višini kar 120,6 milijona evrov. Poleg tega bo z ločenim javnim naročilom občina morala poiskati še izvajalca za gradnjo javne infrastrukture in komunalnega zbirnika.

Iz poročila nadzornega odbora je razvidno, da naj bi k podražitvi projekta prispevalo več razlogov, med drugim rast cen gradbenih storitev in materialov, stroški prestavitve komunalne infrastrukture ter uskladitev tehničnih in programskih elementov objektov, da bi zagotovili visok standard za izvedbo atletskih in nogometnih tekmovanj na najvišji ravni. Poleg tega poročilo kaže, da je k višji oceni stroškov prispevala zahteva okoljskega ministrstva, da je treba dodati še dokumentacijo za gradnjo spremljajoče primarne infrastrukture. Nadzorni odbor v poročilu sicer ni ocenjeval, ali je bilo povišanje vrednosti projekta upravičeno ali ne. Je pa občini dal napotek, naj pozorno spremlja stroške, »saj so zaradi kompleksnosti projekta in nestabilnosti gradbeniškega trga podražitve ter spremembe rokov izvedbe še vedno možne«.

Svetnica Mojca Sojar (NSi) se ni mogla načuditi, da se je atletski center s prvotnih 14 milijonov podražil na 94 milijonov, pa se sploh še ne gradi. »To je obup za moje pojme. Morali bi se resno vprašati, kaj je s projektanti narobe oziroma kako da pride do takih razlik, da se toliko stvari dodaja,« je dejala. Meni, da bi se morala investitor in projektant že v začetku dogovoriti, kaj investitor želi.

Pri projektu gradnje parkirne hiše pod tržnico je svetnico SDS Ksenijo Sever zmotilo, da nadzorni odbor ni obrazložil, kaj so sploh nadzorovali. »Glede na spremembe projekta pogrešam informacije o finančni konstrukciji, že porabljena sredstva, novo vrednost projekta in tako dalje,« je dejala. 

Po novem letu v središču mesta tudi ob nedeljah plačljivo parkiranje

Mestni svetniki so pričakovano potrdili predlog oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, da bo na območjih s parkomati znotraj ožjega mestnega središča treba po novem parkirnino plačevati tudi ob nedeljah med 7. in 19. uro. Na območju južnega Bežigrada, Krakova, Mirja in Prul pa bo po novem parkirnino treba plačevati tudi ob sobotah med 7. in 19. uro. Sprememba parkirne politike bo začela veljati petnajst dni po objavi v uradnem listu, kar pomeni, da že kmalu po novem letu.

Priporočamo