Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) poleg osrednje tržnice v Ljubljani upravlja še tržnice Koseze, Moste in Bežigrad ter na Novih Žalah, kjer sicer ne prodajajo živil, temveč le rože in sveče. Del javni tržniških prostorov so tudi zaprti in odprti prodajni prostori, ki jih na posameznih parkiriščih in parkiriščih P+R oddajajo v najem, čeprav, kot pravijo v mestnem podjetju, ima na parkiriščih P+R le na Dolgem mestu pekarna v najemu kiosk od leta 2021.
Ne preseneča, da je največja osrednja tržnica v središču mesta, med temi, ki jih upravlja LPT, pa ji sledijo Koseze, Moste in Bežigrad. Slednja je v sodobnosti miniaturna, čeprav ni bilo vedno tako, saj je, dokler ni z leti začela usihati, imela veliko več ponudnikov, kot jih je mogoče našteti danes.
Oživitev tržnice v Mostah
A v načrtih za prihodnost ljubljanskih tržnic, v zvezi s čimer smo se obrnili na LPT, kakšne celovite revitalizacije tržnice Bežigrad, ki bi zagotovila njen obstoj tudi v prihodnje, niso omenili. So pa poudarili, da v sodelovanju z občino načrtujejo oživitev tržnice Moste, ki bo »ponudila boljše pogoje uporabnikom, hkrati pa se bo vklopila v okolje tako v arhitekturnem, urbanističnem kot sociološkem pogledu«. Bolj konkretnih načrtov v mestnem podjetju niso podali, so pa še zapisali, da so v preteklosti tržnico Moste poskušali oživiti v sodelovanju z najemniki. »Vpeljati smo želeli dneve odprtih vrat, se dogovoriti o možnostih določenih ugodnosti za kupce ter obratovanja vse dni v tednu, s priznanim popustom od ponedeljka do četrtka. Na žalost pa najemniki niso izkazali zanimanja za sodelovanje zaradi obsega dela, ki ga imajo na svojih kmetijah.«
Poleg tega po napovedih LPT ljubljanske tržnice v prihodnje čaka tehnološka osvežitev. Načrtujejo denimo digitalni podpis najema poslovnega prostora, digitalni podpis za dnevni inkaso ter grafični prikaz razpoložljivosti prodajnih mest. »Pomembno vlogo v zastavljeni viziji za tržnice ima tudi skrb za vso infrastrukturo tržnic, kamor sodita obnova objektov ter nakup potrebnih delovnih sredstev,« so svoje načrte za življenje ljubljanskih tržnic navedli v LPT.
Kar se promocije tiče, pa imajo v mestnem podjetju za vse tržnice, ki delujejo pod njihovim okriljem, enotno strategijo. Na zaznavo, da se na družbenih omrežjih posvečajo predvsem promociji osrednje ljubljanske tržnice, odgovarjajo: »Res je, da je osrednja ljubljanska tržnica zaradi svoje lege in obsega pogosto v ospredju fotografij in objav, vendar si prizadevamo vključiti tudi druge ljubljanske tržnice. V objavah, ne glede na fotografijo z osrednje ljubljanske tržnice, vabimo kar na 'ljubljansko tržnico' ali 'ljubljanske tržnice', s čimer naslavljamo obisk vseh naših tržnic.«
Dostopnost do tržnice
Pomemben del delovanja tržnic v mestu je tudi dostopnost. Za tržnico Bežigrad so občani opozorili, da v smeri z Dunajske ceste dolgo časa niso delovale tekoče stopnice, ki vodijo v Linhartov podhod, kjer je bežigrajska tržnica. Prav tako uporabnike zanima, na koga se lahko obrnejo, če bi se stopnice ponovno ustavile. V mestnem podjetju so odgovorili, da lahko v tem primeru pokličejo center za upravljanje prometa (CUP) na telefonsko številko 01 320 54 54, v izdelavi pa so tudi dodatne nalepke z vsemi potrebnimi informacijami za primer okvare, ki jih bodo namestili na tekoče stopnice. V kompleksu Plava laguna pa so v mestnem upravljanju le tekoče stopnice pri Plavem baru, bivši Astri in tržnici Bežigrad.
Z dokončno ureditvijo podhoda pod Kržičevo ulico, kot so še sporočili iz LPT, pa bo tržnica Bežigrad s strani Bežigrajskega dvora v prihodnje dostopna tudi za osebe z gibalnimi omejitvami.
