Dunajska cesta na odseku od Avtošole Ježica do Štajerske ceste je po mnenju tamkajšnjih občanov nevarna za pešce in predvsem kolesarje. Omejitev 50 kilometrov na uro je po njihovi oceni previsoka, sploh ker kolesarski pas mestoma ni fizično razmejen od cestišča. Najprej so se odzvali starši otrok tamkajšnje osnovne šole Maksa Pečarja in začeli zbirati podpise pod peticijo za omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro. V peticiji so še opozorili, da avtomobili velikokrat parkirajo kar na kolesarski stezi in kolesarjem onemogočijo vožnjo po kolesarskih površinah. V Četrtni skupnosti (ČS) Črnuče pa so pripravili osnutek akcijskega prometnega načrta, v katerem prav tako predlagajo, da se omejitev hitrosti zmanjša.
Župan se strinja s predlogom
Pobudnik peticije Matej Praprotnik, sicer predsednik sveta staršev OŠ Maksa Pečarja in kolesarski župan Ljubljane, in Gregor Kumer, predsednik sveta ČS Črnuče, sta se minuli petek srečala z županom Zoranom Jankovičem. Praprotnik je županu izročil peticijo z več kot 700 podpisi, Kumer pa osnutek akcijskega načrta urejanja prometa. »Omejitev 40 kilometrov na uro je zame sprejemljiva in glede tega nimam težav. Glede na podpise se to očitno zdi sprejemljivo tudi krajanom. Imajo moje soglasje, da se hitrost na Dunajski omeji. Pri čemer smo se strinjali, da bomo izboljšali kolesarsko stezo in druge pogoje za varno kolesarjenje. Sklenili smo, da do februarja prihodnje leto oblikujemo predlog in nato marca začnemo z delom,« je sestanek povzel ljubljanski župan.
Župan se je strinjal tudi z drugimi predlogi v akcijskem načrtu, kot so zarisanje boljših črt in ukrepi za omejitev parkiranja na kolesarskih površinah. Izjema je predlog, da se hitrost omeji tudi na Štajerski cesti. »Ne zdi se mi sprejemljiva ideja, da bi zniževali tudi hitrost na Štajerski cesti od križišča z Dunajsko proti Domžalam. Pri omejitvi 60 kilometrov na uro, kot velja sedaj, se vozniki že prej usmerijo z obvoznice na Štajersko cesto, da se izognejo Dunajski,« je povedal župan, ki pa je dodal, da bo končno odločitev prepustil strokovnjakom.
»Znižanje omejitve je strokovno utemeljen ukrep, saj bistveno izboljša prometno varnost, hkrati pa za prebivalce Črnuč ne pomeni bistvenega podaljšanja potovalnega časa. Ukrep je dobil tudi podporo javnosti preko spletne ankete, v kateri je 59 odstotkov anketiranih podprlo ukrep,« je odločitev četrtne skupnosti pojasnil Kumer.
Znižanje omejitve podpirajo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži (LKM), pri čemer so izpostavili potrebo po celovitejši prenovi Dunajske ceste. »Menimo, da je umirjanje prometa edina logična pot za zagotavljanje varnejšega in prijetnejšega življenja v mestih, poleg vseh drugih ukrepov seveda. Bi si pa želeli na Dunajski celovito rešitev z udobnejšimi in varnejšimi površinami za pešce in kolesarje,« je še opozorila Lea Rikato Ružić, predsednica LKM.
Dunajska ni osamljena
Pri tem lahko v Ljubljani opazimo tudi druge primere splošne omejitve hitrosti 50 kilometrov na uro, čeprav ima cesta oziroma ulica mestoma samo kolesarski pas. Na Zaloški med kliničnim centrom in Tržnico Moste recimo kolesarska steza mestoma prestopi na cesto, kjer kolesar ni fizično ločen od cestišča. »Zaloška cesta je v projektiranju od obvoznice do Kliničnega centra. Išče se način, kako zagotoviti parkirna mesta in varnost za vse udeležence v prometu, in upam, da bomo prihodnje leto imeli dokončni projekt Zaloške, da lahko gremo v izvedbo,« pa je načrte z Zaloško komentiral župan.
Ružićeva pa je dodala, da je podobno nevarnih ulic v Ljubljani še več. Pri tem je kot kritične izpostavila dele Slovenčeve ceste, Dimičeve ulice, Vojkove ulice, Jurčkove ceste in predvsem Kajuhove ceste. Glede slednje je še posebej opozorila, da bi bila glede na zelo veliko količino prometa kolesarska steza bolj primerna. Izpostavila pa je tudi primere dobrih praks v Ljubljani, kot sta Cesta na Brdo in Koprska ulica, kjer so že omejili hitrost na 40 kilometrov na uro.
