Evropska agencije za okolje je konec avgusta objavila novo izdajo primerjalnega seznama, v katerem so evropska mesta razvrstili glede na kvaliteto zraka. Med 372 evropskimi mesti se je Ljubljana znašla na nezavidljivem 310. mestu glede na delež drobnih trdih delcev s premerom manj kot 2,5 mikrona na kubični meter zraka (PM 2,5 µg/m3). »Trdimo, da mesta niso obravnavana z enakimi standardi, tudi vrednosti zalednih merilnih postaj niso primerljive. Če je merilnik v parku ali na drugi podobni lokaciji, so vrednosti seveda lahko zelo nizke in dejansko ne pokažejo realnega stanja,« so bili na Mestni občini Ljubljana (MOL) skeptični glede položaja, ki so ga občini pripisali v evropski agenciji. Pri tem so opozorili, da po njihovi oceni seznam vključuje samo en parameter, in sicer prisotnost trdih delcev PM 2,5, in ne tudi drugih relevantnih kriterijev.
Na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso) lahko preberemo, da so ti delci nevarni za zdravje in lahko povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč in celo rakava obolenja. Poleg vpliva na zdravje imajo še drugačen vpliv na kvaliteto življenja, saj zmanjšujejo vidljivost in vplivajo na ekosistem ter celo pospešujejo dotrajanje kulturnih spomenikov.
MOL: Podatki niso obravnavani z istimi standardi
»Izmerjene vrednosti prometne postaje so praviloma višje – torej je kakovost zraka slabša – ker so merjene neposredne emisije iz prometa,« so poudarili na občini in pri tem dodali, da je v Ljubljani merilna postaja tudi ob Celovški cesti, kjer je kvaliteta zraka praviloma slabša. Izpostavili so, da ne dvomijo o izmerjenih vrednostih, želijo pa na ljubljanskem oddelku za okolje opozoriti, da je glavna evropska okoljska institucija lestvico ustvarila na osnovi podatkov, ki po njihovi oceni niso neposredno primerljivi. »Zato bomo Arso in Evropski agenciji za okolje predlagali, da predpišeta, da je 50 odstotkov merilnih mest postavljenih ob prometni cesti, 50 odstotkov pa v zaledju,« so sporočili z občine.
EEA: meritev prometnih postaj ne uporabljamo
Vendar kaže, da nasvet ljubljanske občine ne bo potreben, saj so nam na EEA zagotovili, da v nobenem mestu, tudi v Ljubljani ne, za seznam niso uporabili meritev iz prometnih postaj. »Trenutna preglednica kakovosti zraka v evropskih mestih ta razvršča glede na povprečno koncentracijo delcev PM 2,5 v dveletnem obdobju, za leti 2022 in 2023. Preglednica kakovosti zraka vključuje samo podatke iz zalednih postaj za ugotavljanje ozadja, podatki iz prometnih postaj pa niso vključeni v končni izračun.« Pri tem so v odgovoru podčrtali, da seznam ne vključuje podatkov iz prometnih postaj.
Končno povprečno vrednost so pridobili na podlagi povprečnih meritev v obdobju dveh let, pri čemer se ekstremna nihanja (v Ljubljani denimo ob začetku kurilne sezone) koncentracije delcev ne vključijo v končni rezultat. Za verodostojen izračun o povprečni vrednosti trdih delcev v zraku pa imajo tudi vrsto drugih korakov. Tako so na podlagi številnih korakov glede na podatke dveh merilnikov prišli do številke 15,4 µg/m3 za Ljubljano, kar jo postavi na 310. mesto v Evropi. Pri tem so izpostavili, da ima mesto po njihovi klasifikaciji »dobro« kvaliteto zraka, če ima koncentracijo do 5 µg/m3. »Prav dobro« je med 5 in 10, »srednje dobro« je med 10 in 15, »slabo« pa je, če je koncentracija delcev med 15 in 25. Po tej lestvici je kvaliteta zraka v Ljubljani kategorizirana kot »slaba«. Nad to kategorijo je samo še kategorija »zelo slabo«, za koncentracijo 25 ali več PM 2,5. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v študiji sicer ugotovil, da je za zdravje tvegana koncentracija delcev PM 2,5, že od 13 µg/m3 naprej.
Kvaliteta zraka stagnira
»Danes v Ljubljani dihamo mnogo bolj čist zrak kot pred desetletji. S številnimi ukrepi na področju energetike in prometa smo kakovost zraka občutno izboljšali,« so še zagotovili na občini. Iz EEA pa so sporočili, da je kvaliteta zraka v mestu konstantna ali celo slabša. V seznamu iz leta 2023, ko so uporabili samo podatke iz merilne postaje za Bežigradom, so izračunali 14,4 µg/m3, kar je Ljubljano takrat postavilo na 285. mesto. Ob tem so izpostavili, da je razlika med obema seznamoma za Ljubljano samo 1 µg/m3, a je zaradi zgoraj omenjene klasifikacije kvaliteta zraka v Ljubljani iz »srednje dobre« prešla v »slabo«.
Ljubljanska svetnica Jasminka Dedić iz Vesne – zelene stranke je dejala, da je po njeni oceni glavni vzrok onesnaženosti v Ljubljani promet, zato je ključen korak za boljšo kvaliteto zraka omejitev prometa. »Glavni vzrok za onesnaženost zraka je promet, zato bi morala občina največ pozornosti nameniti ravno omejevanju in zmanjševanju obsega ter gostote cestnega prometa,« je dodala svetnica. Na občini pa so izpostavili, da bodo v okviru cilja, da se do leta 2030 Ljubljana uvrsti med 100 ogljično nevtralnih mest, pripravili 10 projektov, ki bodo po njihovi oceni pomagali izboljšati tudi kvaliteto zraka. Med temi projekti so izpostavili gradnjo plinsko-parne enote, povečanje deleža obnovljive energije, energetsko sanacijo objektov, razogličenje vozil LPP in gradnjo kolesarske infrastrukture. Ukrepi, ki bi omejili avtomobilski promet, niso bili omenjeni. Kako se bodo v tekmovanju s povečanim prometom ti projekti odrazili v izboljšanju kvalitete zraka, bomo videli čez dve leti, ko bo objavljen novi seznam evropske okoljske agencije.
