Mladi aktivisti zahtevajo tudi spremembo predpisov tako, da bi vsaka blagovna znamka lahko predstavila le štiri kolekcije na leto, dovolili pa bi ji tri kršitve na kolekcijo.
Ker lahko januarja 2025 pričakujemo spremembo zakonodaje na področju hitre mode in tekstilnih odpadkov, bi radi vplivali na to spremembo tudi s svojimi predlogi. V ta namen skušajo zbrati 10.000 podpisov, ki jih bodo predali poslancem Evropskega parlamenta.
»Zjutraj smo imeli dva sestanka, in sicer na ministrstvu za zunanje zadeve in za okolje. Pozvali smo jih k podpori in se pozanimali, kaj lahko Slovenija naredi sama in kako bi spremembe implementirali v slovensko zakonodajo, če ne pride sprememb v evropski,« je povedala članica organizacije Klara Jamnik. »Obe ministrstvi nas podpirata. na ministrstvu za okolje so zelo zainteresirani za sodelovanje, prizadevajo si tudi za organizacijo skupnega sestanka z ministrstvom za gospodarstvo turizem in šport,« je dodala.
Predlog zakona za omejitev izdelkov hitre mode je že sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. »Usoda zakona bo jasna v začetku leta, saj trenutno potekajo razprave, kaj hitra moda sploh je,« je pojasnila članica Lune Culmann iz Francije.
Prekomerna proizvodnja predstavlja nevarnost za okolje
»S spremembo ne želimo doseči, da bi ljudje kupovali samo oblačila iz druge roke. Cilj je, da se kupuje trajnostna oblačila, ki se jih ne zavrže zaradi nove modne muhe,« je opozorila članica organizacije Victoria Carasava iz Romunije. Blagovne znamke so v zadnjih letih po besedah članov organizacije začele proizvajati nove modele s hitrostjo brez primere. Z množično prekomerno proizvodnjo povzročijo velike emisije ogljikovega dioksida, obenem pa poslabšujejo delovne razmere v tovarnah.
Z oglaševanjem hitre mode spodbujajo potrošnjo, saj tako ustvarjajo željo in iluzijo nuje. Če bo šlo tako naprej, bi se lahko delež modne industrije v svetovnih emisijah toplogrednih plinov do leta 2050 povečal na 26 odstotkov.
