»Najbolj mi bo v spominu ostala terenska analiza vodnega vzorca in izdelava voščenk iz prsti. Izvedel sem veliko novega, prvič sem se tudi vozil s pletno po jezeru. Bilo je super doživetje,« je po koncu poletne šole, ki je bila namenjena mladim od 14 do 18 let in jo je organizirala fakulteta za varstvo okolja (FVO) v Velenju, povedal Maj Zdovc, osnovnošolec iz Štor. »Meni bodo za vedno ostale v spominu slike nenavadnih barv tal in določanje barvne kode. Naučila sem se določanja obstojnosti talnih struktur. Všeč mi je bilo tudi reševanje križank in risanje s prstjo,« pa je misli strnila Mia Kotnik iz II. osnovne šole v Celju. Maj in Mia sta le dva od številnih mladih, ki so se zadnje dni počitnic udeležili poletne šole, ki jo v okviru promocije študija STE(A)M financira ministrstvo za visoko šolsko znanost in inovacije. Z njo želijo spodbuditi zanimanje mladih za področja znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter spodbuditi njihovo radovednost in ustvarjalnost s pomočjo uporabe inovativnih pedagoških praks.

V okviru poletne šole sta potekali dve delavnici – Laboratorij v naravi in Stopinje v tleh, katerih vsebine so se prepletale in medsebojno dopolnjevale. Udeleženci pa so se v treh dneh dobro seznanili s pomembnostjo in problematiko omenjenih področij narave. »Na tak način mladi na zabaven, koristen in kakovosten način preživijo prosti čas, mi pa jim približamo vsebine, s katerimi se bodo tako ali drugače srečevali na nadaljnji izobraževalni in poklicni poti,« je izpostavila Katja Črnec, vodja delavnice Stopinje v tleh.

Proučevali so tudi analizo prsti (tal). Foto arhiv FVO

Mladi in nadebudni znanstveniki so se v Velenju ukvarjali s terenskim pridobivanjem okoljskih vzorcev, terensko analitiko, vse to pa so morali zabeležiti v terenski dnevnik. Foto: arhiv FVO

V laboratoriju analizirali vodo in prst

Mladi se največ naučijo ob praktičnem delu, je še dodala vodja delavnice, kar pa se je potrdilo ob aktivnostih v laboratoriju in predvsem pri terenskem delu. »Opažam, da so mladi raziskovalci najbolj uživali ob praktičnih aktivnostih. Opazen je bil tudi premik v njihovem razmišljanju, saj so se zadnji dan aktivneje vključevali v razprave, imeli so bolj jasno izoblikovano stališče in znali so povezovati predstavljene tematike,« je še dodala Katja Črnec. Izpostavila je tudi veliko prednost poletne šole, saj tovrstnih vsebin v takšnem obsegu ni mogoče ponuditi v klasičnem učnem programu. »Na območju Šaleške kotline smo obdani z jezeri, ki so v zadnjem času pod vplivom velikih pritiskov, predvsem zaradi gradnje nove infrastrukture in prometnih povezav ter delovanja že obstoječih objektov. Prav tako se jezera vse bolj izkoriščajo za namene rekreacije in turizma, kar lahko deluje kot potencialno onesnažilo, zato se je treba dobro zavedati posledic našega ravnanja z okoljem. S tem pa je močno povezano tudi zdravje naših tal. Tla so pogosto spregledana in jih jemljemo za samoumevna, vendar ne sme biti tako,« je sogovornica razložila namen obravnavanih tem.

Da je učenje na zabaven način zelo privlačno, je potrdil tudi Aljoša Krajnc, vodja delavnice Laboratorij v naravi. »Učenci so na drugačen način spoznali tisto, česar ne vidijo v šolskih klopeh, na zaslonu ali v zvezku,« je povedal Krajnc. Dodal je še, da so otroci spoznavali pomen terenskih in laboratorijskih analiz vode in prsti ob čudovitih razgledih na Velenjska jezera in v laboratoriju FVO. Svojo ustvarjalno plat pa izrazili skozi umetnine z voščenkami in barvami, ki so jih predhodno sami izdelali. Pri triletnem projektu promocije študija s področij STE(A)M za poklice prihodnosti s kakovostnimi aktivnostmi in vsebinami za mlade zunaj javnih univerzitetnih središč poleg FVO sodelujejo tudi Univerza v Novi Gorici, fakulteta za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca in Fakulteta za strojništvo Univerze v Novem mestu. Predvsem na Koroškem, Dolenjskem, severnem Primorskem in v savinjski regiji, kjer imajo sedež omenjeni visokošolski zavodi, je ponudba aktivnosti za mlade bistveno manjša kot v Ljubljani, Mariboru ali Kopru. Mladi iz teh regij so po oceni sodelujočih pri projektu dejansko v nekoliko deprivilegiranem položaju, saj do tovrstnih aktivnosti nimajo dostopa, posledično je manjši tudi vpis v omenjene študijske programe, kjer pa kadrov že zdaj primanjkuje.

Poletna šola. F FVO

Poletna šola Foto: FVO

Priporočamo