V sklopu Poletnega tabora inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pripravijo raznolike delavnice, kjer izkušeni mentorji mladim udeležencem predstavijo svet elektrotehnike in digitalnih tehnologij na zabaven, vendar poučen način. V tednu dni učenci od 4. razreda osnovne šole do 3. letnika srednje šole ustvarjajo izdelke, spoznavajo koristne informacije in se udeležijo ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Ker tabor financira Ministrstvo za digitalno preobrazbo so letošnje delavnice brezplačne, udeleženci morajo pokriti zgolj strošek prehrane.

Tabor se z leti razvija

»S pomočjo številnih kontaktov v šolskem sistemu sem ugotovil, da ta sistem ne spodbuja dovolj ustvarjalnosti. Vedel sem tudi, da so mnoge novosti v tehniki premalo znane in da so posamezniki zgolj uporabniki, ne pa tudi proizvajalci,« je svojo idejo o izvedbi tabora pojasnil prof. dr. Janez Bešter. Tako je pred 25 leti na Fakulteti za elektrotehniko začel organizirati tabor, ki spodbuja kreativnost in ustvarjalnost, obenem pa mlade izobražuje. »Odziv med mladimi je pozitiven, vsakič so navdušeni nad tem, kaj lahko ustvarijo v enem tednu. Pomembno je, da mladi naberejo izkušnje,« je povedal Janez Bešter. Sprva so delavnice potekale v okviru katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije, ker pa se je navdušenje razširilo, danes sodeluje celotna fakulteta. »Imeli smo nekaj težav, ker tabor sprva ni bil tako privlačen za dekleta, vendar smo z uvedbo fakultetnega programa Multimedija dosegli, da je vsako leto dvakrat več prijavljenih, in od tega je polovica deklet,« je dodal sogovornik. Veliko posameznikov, ki obišče delavnico, se vrne tudi naslednje leto, fakulteta pri tem zahteva samo to, da izberejo novo delavnico. Nekateri se čez nekaj let potem tudi vpišejo na fakulteto. »Predvsem se razvije drugačen odnos do tehnike, ustvarjalnosti,« je pojasnil sogovornik. »Dejstvo je, da je tehniškega pouka vedno manj, zato ga je treba dodatno spodbujati. Sicer se učenci borijo samo za ocene, ne razvijejo pa vseh svojih talentov, kar je v bistvu osnovna ideja tabora,« je še dodal.

Prof. dr. Janez Bešter: Dejstvo je, da je tehniškega pouka vedno manj, zato ga je treba dodatno spodbujati. Sicer se učenci borijo samo za ocene, ne razvijejo pa vseh svojih talentov, kar je v bistvu osnovna ideja tabora. Foto: Tomaž Skale

Ustvarjajo makete elektrarn

»Električna energija ni tako samoumevna, kot pogosto mislimo, temveč skupina strokovnjakov skrbi, da imamo na razpolago dovolj električne energije,« je na delavnici Tvoja električna energija pojasnila asist. dr. Jerneja Bogovič. Da bi učenci to bolj razumeli, so se preizkusili pri vrtenju električnega kolesa z baterijo, ki ob poganjanju kaže, kolikšno moč pri tem kolesar proizvaja. Poleg tega so se udeleženci naučili analizirati porabo posameznega gospodinjskega odjemalca. »Na taboru sem tokrat že peto leto in vsakič so mi delavnice zelo všeč, saj se naučim veliko novega. Na letošnji delavnici smo za zdaj dobili predstavo o elektriki in porabi elektrike,« je povedal Vid, ki bo jeseni začel obiskovati prvi letnik Gimnazije Bežigrad. »Na tabor hodim, ker mi je zabaven, obenem bom po vsej verjetnosti v prihodnosti tudi študiral kaj v tej smeri,« je še dodal. Ob zaključku delavnice bodo udeleženci izdelali lastno maketo elektroenergetskega sistema, pri kateri bo ob dovolj hitrem vrtenju CD-ja zasvetila žarnica.

Udeleženci imajo proste roke pri ustvarjanju

Na delavnici Lego viharniki so udeleženci s pomočjo kompleta lego kock Mindstorms sestavili manjšega robota. »Komplet vsebuje navodila za izdelavo osnovnega robota, ki ga potem povežemo z računalnikom in s pomočjo programa Scratch z njim manipuliramo. Cilj je, da robot svojo pot začne na klancu in potem sledi črni črti, ki ga pripelje do prve kocke. To s prijemali pobere in jo odnese do druge strani, kjer ima z barvo označeno, kje naj kocko odloži,« je pojasnil asist. Miha Ožbot. »Vsak robot je nekoliko drugačen, ker ga udeleženci lahko oblikujejo po lastni volji in sami raziskujejo, kateri je najboljši način za rešitev problema. Pokažemo jim samo osnove, torej kako slediti črti in kako se odpira ter zapira prijemala,« je dodal. Otroci tako preko igre spoznajo, kje se lahko pojavijo napake in kako jih rešiti. Ker je pot že sama po sebi dovolj kompleksna, saj mora robot tudi zaviti in kocko pobrati, težavnosti ne stopnjujejo. »Za sledenje črti je optimalno, da je senzor čim bližje črti, a če robot črti predobro sledi, se ne more povzpeti na klanec,« je Miha Ožbot predstavil težave, s katerimi se srečujejo udeleženci. Program Scratch zna večina uporabljati še iz osnovne šole, nekateri pa so se ga naučili uporabljati doma, zato njihovo znanje samo dodatno nadgrajujejo. »Na delavnico sem se prijavila, ker rada programiram. Doma so mi starši predstavili program Scratch, v prihodnosti pa bi se rada s tem še naprej ukvarjala, če ne poklicno, pa vsaj v prostem času,« je povedala Astrid z Osnovne šole Danile Kumar. »Trenutno morava fiksirati gume, da se ne bodo tako zelo majale. Naloga ni naporna, je pa malo utrujajoča in predvsem zelo zabavna,« sta pojasnila Arsen in Aljaž, ki sta skupaj popravljala robota. Aljaž je podvomil o tem, da jima bo do zaključka delavnice robota uspelo dovolj dobro pripraviti, da bo brezhibno opravil nalogo, medtem ko je Arsen verjel, da jima bo uspelo vsaj priti do kocke in jo pobrati.

Spajkanje spada med osnove elektronike. Foto: Tomaž Skale

Spodbujajo tudi skupinsko delo

Z roboti so se ukvarjali tudi na delavnici Robotski izziv, kjer so se zgledovali po študentskem tekmovanju Hekaton. »Na fakulteti se enkrat med šolskim letom organizira tekmovanje Hekaton, kjer podjetja postavijo neki izziv, študentje pa ga potem tri dni rešujejo. Dobili smo idejo, da bi tudi mi lahko otroke razdelili v dve skupini, ker imamo na voljo dva robota, in jim predstavili izziv, ki bi ga v skupinah reševali,« je idejo pojasnila mentorica Maruša Petrovčič. »Najprej se v dveh uvodnih dneh spoznajo z roboti in kamero, torej usvojijo osnove. Potem se lotijo manjših nalog, zadnja dva dni pa rešujejo glavni izziv. Ves čas jim nudimo lastno znanje in svetovanje,« je dodala sogovornica. Z delom po skupinah spodbujajo tako tekmovalni kot skupinski duh, saj izziv vključuje več nalog in se lahko vsakdo loti tiste, ki ga najbolj zanima. Eno od skupin so sestavljale tri prijateljice, ki so s pomočjo robota igrale igro križcev in krožcev. »Robot pobere enega od simbolov in ga premakne na novo mesto,« je povedala 15-letna Sara, ki je tabor že večkrat obiskala. »Zanimajo me roboti, zato sem se v preteklosti že prijavila na delavnice, povezane z njimi. Prejšnje leto sem sodelovala na delavnici Lego Mindstorms, leto pred tem pa na delavnici Bluethooth zvočnik,« je še dejala Sara.

Koristna znanja, ki jih lahko uporabijo tudi doma

Med širokim naborom se je kar nekaj udeležencev odločilo obiskati delavnico, kjer so se naučili osnov spajkanja. »Naučimo jih spajkati, tega, kako delujejo elementi, kako deluje elektronika, spoznajo tudi različne upore, senzorje in podobno. Cilj je, da razumejo, kako upori in elementi delujejo,« je razložil mentor Luka Kavčič. »Spajkati jih naučimo, ker to res spada med osnove elektronike. Gre za koristno znanje, saj lahko z njim doma popraviš marsikaj elektronskega,« je dodal še mentor Sašo Domadenik. Čeprav za delavnico ni bilo potrebno predznanje, so mnogi med prijavljenimi že kdaj spajkali, doma ali v šoli. »Jaz sem se naučil spajkati na neki drugi delavnici, vendar sem se vseeno prijavil na tabor. Sprva sem želel na drugo delavnico, ker pa je bila zasedena, sem šel na to. Čeprav znam spajkati, mi je bilo na delavnici zelo zanimivo sodelovati,« je povedal Jakob, ki obiskuje 6. razred Osnovne šole Polhov Gradec.