Arena tehnologij se poleg razstavnih eksponatov, podjetniških delavnic, pogovorov in drugih dogodkov osredotoča predvsem na vzajemno podporo ter izmenjavo izkušenj med slovenskimi tehnološko-podjetniškimi razvijalci, saj je drugače zelo težko prodreti na domači, predvsem pa na tuji trg. Na razstavi si je mogoče ogledati realizirane ideje, ki prihajajo s področij avtomobilske tehnologije, virtualnega turizma, protipotresne tehnologije in medicinskih naprav. Med razstavljalci so tudi Institut Jožef Stefan, Akrapovič, Arctur, Celtra, Cosylab, Dewesoft, Sensum.
Med dogodki, ki bodo pospremili Areno tehnologij, izstopa tudi tekmovanje v tem, kdo izmed njih je do sedaj naredil največjo, najdražjo napako. Kot pove direktor Tehnološkega parka Ljubljana Jernej Pintar: » V Sloveniji je prisotno veliko strahu pred napakami. Zdi se nam, da je takrat, ko narediš napako, konec. Toda pri delu ne moreš biti brez napak. Bral sem ameriški članek, v katerem so ugotovili, da najboljši poslovneži na svetu sprejmejo 80 odstotkov dobrih odločitev in 20 odstotkov slabih. Če si ne znamo dovoliti, da nekdo naredi napako, je edini način, da človek ne dela.«
Vse se začne z matematiko
Na Areni tehnologij je mogoče videti veliko zanimivih inovacij. Trboveljsko podjetje Katapult se predstavlja s svojo robotiko in projektom SOS Šola, pri čemer pozornost najprej pritegne robotka Lili, ki je njihova promotorka. Kot razloži Alenka Knez, so prepričani, da je treba matematiko in tehniko približati najmlajšim generacijam: »Kakorkoli obrnemo, vidimo, da podjetja, kot je Dewesoft in podobna, potrebujejo inženirski oziroma tehniški kader, zato za naravoslovne poklice navdušujemo že najmlajše. V SOS Šoli imamo matematiko za prve tri razrede, in sicer brez svinčnika in papirja. Otroke namreč poskušamo ozavestiti glede tega, da ima matematika uporabno vrednost, zato jih učimo s pripomočki, ki smo jih razvili sami.« Zelo so ponosni na svoj projekt, ki so ga podprli župani občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija. Imenuje se Županova škatla. »Učiteljice so v škatlah dobile naše računalo do dvajset, in sicer za čisto vsakega prvošolca. Težava namreč nastane, ko zmanjka prstkov in je tole (pokaže tri prste) trinajst.« Otroci so še posebej navdušeni nad robotko Lili. Ko začnejo spraševati, katero šolo morajo izdelati, da bodo nekoč lahko delali z njo, jim topla učiteljica samo odvrne: rad moraš imeti matematiko. »Predvsem se trudimo podpirati javno šolo, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti, tudi tisti, ki nimajo te sreče, da bi bili rojeni v družinah, ki lahko svojim otrokom lažje omogočajo dostop do znanja. Kot pravi doktorica humanoidne robotike in umetnica Maša Jazbec: tehnologija ni slaba, le človek lahko slabo dela z njo,« še pojasni Alenka Knez.
Ni treba čez lužo
Na prizorišču se je kopica otrok zbrala tudi okoli simulatorja vožnje podjetja Dewesoft. Simulator je sicer igrača, pozornost razvijalcev je usmerjena predvsem na podatke, ki jih pridobivajo s tem, ko se nekdo usede za njihov volan. »Gre za prikaz, kako stranke uporabljajo našo napravo in programsko opremo. Na podoben način testirajo tudi nove avtomobile, tovornjake, traktorje in tako merijo, pregledujejo podatke ter jih izračunavajo,« pove Iza Burnik. Njena sodelavka v Dewesoftu Nadja Čakič še pojasni: »Za nas je dodana vrednost tega dogodka v tem, da lahko širši javnosti in tistemu kadru, ki ga iščemo, predstavimo naše slovensko podjetje, pri čemer lahko mladi hitro ugotovijo, da jim ni treba iti čez lužo, če želijo delati za podjetja, kot so Nasa, Tesla, SpaceX, ampak lahko na tem področju ustvarjajo in veliko dosežejo tudi doma.«
