Ljubljanski župan Zoran Janković zatrjuje, da bo reka Ljubljanica na Špici, kjer je načrtovano mestno kopališče, leta 2026 vendarle tudi dovolj čista za kopanje. Za to je bistveno dokončanje kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, ki se izvaja v okviru skoraj 140 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto zate. Kanalizacijo bodo s tem denarjem uredile tudi ostale občine ob toku Ljubljanice, kar izboljšuje kakovost vode. Ko bo komunalna infrastruktura v prestolnici dokončno urejena - trenutno urejajo območje Rakove jelše - bo, kot je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo zagotovil Janković,"lastnoročno zabetoniral preostale jaške", po katerih se stekajo odpadne vode v reko.
Na reki Ljubljanici se bo tudi sicer veliko dogajalo, na kar 54 milijonov evrov je ocenjen projekt ureditve krožne plovne poti preko Gruberjevega prekopa. Dovoljenja za plovbo naj bi sicer dobile le lesene ladjice, ki jih bo poganjala sončna energija. Ob reki bodo uredili tudi nova sprehajališča in zgradili vsaj eno male hidroelektrarno
MOL vztraja pri sežigalnici
Pridobivanje hidro energije na Ljubljanici v prihodnosti je sicer del energetskega načrta občine, po katerem bi v prihodnje v mestu 30 odstotkov energije, predvsem toplote za daljinsko ogrevanje, pridobivali s plinom, 30 odstotkov z biomaso, 10 odstotkov s sončnimi elektrarnami, 30 odstotkov pa s termično obdelavo odpadkov. "Se pravi, da bomo 70 odstotkov samozadostni. Tako lahko preživimo vsako hudo zimo," je prepričan.
Za slednje bi bilo treba zgraditi sežigalnico, ki pa ji del Ljubljančanov nasprotuje zaradi okoljevarstvenih razlogov. Janković pri projektu vztraja, saj naj bi bila sežigalnica zgrajena po najnovejših standardih in vrednosti izpustov naj bi bile nižje od evropskih predpisov. Gradnjo sežigalnice pričakuje najhitreje v treh ali štirih letih, medtem pa občina po Jankovićevih besedah izvaja vse potrebne okoljske raziskave. V Ljubljani naj bi sežigali let domače odpadke, okoli 140.000 ton letno, s tem pa naj bi tudi znižali ceno ogrevanja za petino.
Novi mestni park ob Celovški cesti
Selitev parkirišča LPP, tako imenovane remize, v Stanežiče, kamor bi se v nov skupni center preselilo še občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, bi medtem po županovih besedah ob Celovški v Šiški sprostilo približno 50.000 kvadratnih metrov prostora za javne vsebine. Od tega bi bilo približno 90 odstotkov namenjenih novemu parku, ki bi bil po Tivoliju in Šmartinskem parku tretji največji v mestu. Na preostalem delu bi stanovanjski objekt zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Trajnih rešitev za promet v mestu župan Janković ne vidi brez ureditve regionalnih prog kot železnice znotraj mesta, in brez sprememb pri navezanosti Slovencev na osebne avtomobile. Dolgoročni načrt mesta je, da bi se tretjino poti opravilo z avtomobili, tretjino z javnim potniškim prometom, tretjino pa peš in s kolesom. Slednje so že presegli, šepa pa še pri prvih dveh elementih, ampak bodo prišli do cilja, je prepričan Janković.
Prenova tržnice čez leto dni
Glede prenove osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše, ki jo je župan obljubil že pred lokalnimi volitvami leta 2006 in za katero je občina po spremembi projekta dobila vsa potrebna soglasja, je Janković seznanjen z načrti civilne iniciative, da bi se ob dovolj zbranih podpisih vključila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. "Če na dovoljenje čakamo 16 let, bomo pa še eno leto," je dejal ljubljanski župan, ki v naslednjih dneh pričakuje ponudbo gradbenih izvajalcev za prenovo atletskega stadiona ŽAK v Šiški, kjer bo nastal sodoben atletski center.
15 novih zdravnikov
Število Ljubljančanov brez osebnega zdravnika se je po besedah župana Jankovića v zadnjem času zelo zmanjšalo zaradi 15 novih zdravnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana, štipendij za študente družinske medicine in mestnih stanovanj za zdravnike. Kot velik uspeh letos je navedel tudi odprtje centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Viču, med prihodnjimi večjimi projekti pa nova zdravstvena domova Jarše in Metelkova.
