»Še pred začetkom arheoloških raziskav smo se zavedali, da vstopamo v območje enega največjih emonskih pokopališč. Ob poznavanju prostora smo na celotnem še neraziskanem odseku ob Dunajski cesti pričakovali odkritje novega dela severnega emonskega grobišča,« pravi Matej Draksler, vodja arheoloških raziskav iz skupine Stik, ki so potekale na območju gradnje kompleksa Emonika City. Arheološka izkopavanja so na križišču Trga Osvobodilne fronte in Dunajske ceste izvedli med marcem in julijem, z raziskavo pa so strokovnjaki dopolnili poznavanje tako imenovanega severnega emonskega grobišča, ki so ga začeli raziskovati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko so izkopavanja na območju Emonike potekala tudi med letoma 2007 in 2008. Sedanje raziskave pa se od predhodnih pomembno razlikujejo v velikosti območja, ki je omogočilo širši vpogled v rimsko krajino in ne le v posamezne detajle rimskega sveta. Sedanje raziskovanje je tako prineslo tudi presenečenja.
Več grobov, kot so pričakovali
Emonci so grobove vkopavali tik ob cestišče, pri čemer je običajno gostota pokopavanja upadala z oddaljenostjo od ceste, a v tokratnem primeru to ne drži, zato je tudi končno število grobov, ki so jih arheologi raziskali, večje od pričakovanega. Vzrok za to, kot pojasni Draksler, je stranska cesta, ki se od glavne rimske ceste odcepi prav na zdaj raziskanem delu severnega emonskega grobišča. Ta je omogočala lažji dostop v zaledni del pokopališča in s tem širitev območja pokopavanja tudi ob njej. Raziskali so 139 grobov, od tega 119 žganih in 20 skeletnih grobov s 24 skeleti, saj je bilo v nekaterih grobnih jamah pokopanih več oseb. Med izkopavanji so našli veliko drobnih predmetov, pridatkov, predvsem keramične in steklene posode. »Najpogostejše je stekleno pivsko posodje, predvsem čaše, skodelice, steklenice in stekleničke, pogosti so tudi stekleni balzamariji. Precejšnje število predstavljajo oljenke, majhna lončena svetila, ki so jih pridajali pokojnikom za razsvetljevanje poti v mračnem onstranstvu. Posebno zanimivi so predmeti, kot je srebrni stilus, pisalo s šestkotnim ročajem, in nakit, med drugim ogrlice, pa fibule, to so zaponke za spenjanje oblačil,« navaja arheolog.
Novi odsek stranske rimske ceste
Sedanje arheološke raziskave so prinesle tudi izjemno odkritje – nov odsek stranske rimske ceste, ki je vodila pravokotno do glavne rimske ceste na zahodu prek severnega emonskega grobišča proti Zalogu. »Poleg tega smo raziskali prodnate temelje manjšega objekta, ki kaže dve fazi razvoja. Interpretiramo ga kot pokopališki objekt, saj sta nanj vezani dve časovno in prostorsko ločeni grobišči. Povsem novo pa je odkritje prostorskih parametrov, ki nakazujejo morebitno rimsko razdelitev prostora na kvadratne bloke – centuriacijo,« pojasnjuje arheolog Draksler. Kot dodaja, »sledove rimske razdelitve zemlje na pravilno mrežo poznamo iz Padske nižine v severni Italiji, zunaj tega območja pa so primeri redki. Centuriacija v Emoni je bila organizirana okoli glavne ceste (cardo maximus), kar kaže na standardizirano rimskodobno razdelitev zemljišč.«
Odkritje iz druge svetovne vojne
Med odkritji so tudi novoveške ostaline. Med njimi so masivni temelji večje stavbe s kletjo prav tako izjemnih dimenzij. S preučevanjem historičnih kart so raziskovalci ugotovili, da gre najverjetneje za stavbo, ki je bila del železniške postaje iz leta 1848, a so jo iz neznanega razloga porušili pred letom 1910. Poleg tega so na skrajnem zahodnem delu raziskovanega območja odkrili sledove, ki jih je najverjetneje mogoče povezati z italijanskim okupatorjem Ljubljane med drugo svetovno vojno. »Odkrili smo ostanke v tla vkopanega betonskega bunkerja in ostanke zidane krožne strukture premera 16 metrov, ki jo interpretiramo kot položaj za protiletalski top. Obe lokaciji sta med seboj povezani s strelskimi jarki v cikcak formaciji,« odkritja še predstavi arheolog Matej Draksler.
