»Ker bi sin na prosto mesto v Študentskem domu Ljubljana lahko čakal tudi do enega leta, si je moral poiskati stanovanje,« je sporočila bralka iz Novega mesta. Po njenih besedah danes ogledi stanovanj delujejo kot po tekočem traku. »Na ogled ne smeš zamujati, ker je nekaj minut za tabo že naslednji možni najemnik,« je pojasnila. Stanovanja, ki so si jih ogledali, so jim ustrezala, vendar se najemodajalci niso odločili zanje. »Na koncu ogleda vedno povedo, da te obvestijo, vendar so se vsakič odločili za koga drugega. En najemodajalec nas je zavrnil, ker sin ni mogel priti na ogled in sem prišla jaz namesto njega. Drugemu smo že izplačali aro, ko nam je sporočil, da bo stanovanje prenavljal. Ker ni poznal natančnega datuma, bi se sin vselil za nedoločen čas. Nismo hoteli tvegati in smo iskali dalje,« je stalne neuspehe opisala bralka.

»Pri nekaterih niti do ogleda nismo prišli. Potem ko je bil neki oglas objavljen komaj tri ure, nam je najemodajalec sporočil, da je stanovanje že oddano. V drugem primeru so nam sporočili, da bodo ogledi možni šele po 15. avgustu, potem pa je bilo stanovanje že prej oddano,« je dodala. Čeprav so stanovanje začeli iskati v drugi polovici julija, so sobo dobili šele septembra. »Imeli smo srečo, da je sinu prijatelj sporočil, da se je soba v njihovem stanovanju izpraznila. Sicer bi verjetno še danes iskali,« je zaključila.

Pomanjkanje prostih sob

V Ljubljani je veliko pomanjkanje študentskih sob. »Študentski dom v Ljubljani (ŠD Ljubljana) je do vključno 17. septembra prejel skupno 1783 vlog več, kot je bilo razpisanih ležišč za 29 domov v okviru Študentskega doma Ljubljana. Ker je razpis za subvencionirano bivanje odprt tudi med študijskim letom, to ni končno število vlog,« je povedal Igor Brlek iz ŠD Ljubljana. K manjšemu številu prostih ležišč dodatno prispeva prenova Doma XI. v Rožni dolini z 291 ležišči. »Skladno z načrti se bo dom decembra vrnil v obratovanje. Do takrat stanovalci doma bivajo po drugih domovih v Rožni dolini,« je še pojasnil Brlek.

Mladinski svet Slovenije (MSS) ocenjuje, da bi država za ustrezno reševanje stanovanjske stiske študentov morala zagotoviti vsaj 10.000 dodatnih postelj. V Ljubljani, kjer študira več kot 40.000 študentov, je problematika najbolj kritična. Po besedah MSS se zaradi nerealno visokih cen mladi soočajo s finančnimi težavami, ki vplivajo na njihovo zmožnost končanja študija in uspešen prehod v zaposlitev. Pomanjkanje stanovanjskih enot in preveliko povpraševanje vodita do številnih oblik izkoriščanja najemnikov, kot so na primer visoke najemnine, neurejeni najemniški odnosi, neprimerni življenjski pogoji, kršenje najemniških pravic, so opozorili v MSS. Poudarili so še, da bi bilo treba izboljšati kakovost obstoječih študentskih domov, ker so mnogi v slabem stanju.

V stiski s stanovanji niso samo študenti

Na zasebnem najemnem trgu se tudi sicer pojavlja vse več izkoriščanja podnajemnikov. Na družbenih omrežjih se iz tega razloga pojavljajo razni profili, kot je Domozlom, kjer objavljajo primere nekakovostnih ali neprimernih stanovanj s previsokimi cenami. Zgodbe najemnikov so neverjetne. »Ob prvem srečanju z najemodajalcem je lastnik komentiral, da ga veseli, ker sem urejena in nimam vidnih tetovaž ali pirsingov. Omenil je tudi, da sobe ne želi oddati članu skupnosti LGBTQ+,« je povedala bralka, ki se imensko ne želi izpostavljati, saj ji lastnik stanovanja, v katerem je prebivala kot najemnica, grozi s tožbo zaradi blatenja imena. Namesto pogodbe je podpisala samo obrazec s svojimi osebnimi podatki. »Podpisala sem, ker sem imela le še tri tedne časa, da najdem stanovanje,« je opisala svojo takratno stisko.

»Najpomembnejše je, da najemodajalec ne more nenadoma odpovedati najemne pogodbe, razen v primeru, ko gre za krivdne razloge ali če najemniku najde novo stanovanje.«

Maša Hawlina, Najemniški SOS

Stanovanje si je delila s še šestimi sostanovalci. »V nekaterih stanovanjih je bila kamera tudi v kuhinji, pri nas je bila postavljena le nad vhodnimi vrati. Govoril je, da je kamera potrebna za ohranjanje varnosti, vendar nas je preko nje praktično nadzoroval. Če nas do 21. ure ni bilo doma, nas je na to opozarjal preko sporočil,« je predstavila eno od pravil najemodajalca. Opozarjal jih je tudi, če so se predolgo zadrževali v kopalnici, če so zamenjali žarnico in kadar so med seboj komunicirali. Ker je bilo bivanje v takšnih pogojih neprijetno, je v stanovanju zdržala zgolj en mesec.

Najemodajalci izkoristijo nenadzorovano stanje

»Izkoriščanje je vse bolj vidno, ker je zaradi večjega števila najemnikov večje tudi povpraševanje. Stanje je nenadzorovano in neregulirano, ljudje pa so ob iskanju novega doma pogosto obupani, kar najemodajalci izkoristijo,« je stanje na trgu opisala Maša Hawlina iz projekta Najemniški SOS. »Ko najemodajalec oddaja stanovanje preko agencije, je pričakovano, da bodo zadeve bolje pripravljene. Kljub temu stvari ne bi posploševala,« je na vprašanje o agenciji kot rešitvi pred izkoriščanjem odgovorila sogovornica. »Tu se pojavi težava, ker je takšno sodelovanje manj ugodno. Kadar se na to opozori v oglasu, se lahko zgodi tudi, da mora stroške posredovanja kriti najemnik,« je še povedala. »Zaradi zaščite osebnih podatkov ne obstaja noben tako imenovani črni seznam, na katerem bi najemniki lahko preverili, ali je kakšen najemodajalec že kršil najemnikove pravice,« je pojasnila Hawlinova, zaradi česar je, kot je sama poudarila, toliko pomembnejše, da najemnik pozna svoje pravice.

»Pred vsakim najemniškim razmerjem je treba podpisati najemno pogodbo in primopredajni zapisnik. Le tako si lahko najemnik zagotovi varstvo, sicer je prepuščen samovolji lastnika,« je pojasnila Hawlinova in poudarila, da je treba pogodbo natančno prebrati. »Najpomembnejše je, da najemodajalec ne more nenadoma odpovedati najemne pogodbe, razen v primeru, ko gre za krivdne razloge ali če najemniku najde novo stanovanje,« je izpostavila Hawlinova. »Tudi nenadna sprememba najemnine v času trajanja pogodbe ni mogoča,« je še dodala. 

Najemna pogodba

Na spletni strani Najemniški SOS piše, da morajo biti v pogodbi opredeljeni prostori in pogoji najema, višina najemnine, način plačevanja drugih stroškov, pravice in dolžnosti najemodajalca in najemnika, odpovedni rok in razlogi za odpoved ter način prevzema in predaje stanovanja. Najemnik prav tako ni primoran podpisati točno takšne pogodbe, kot jo ponuja lastnik stanovanja, ampak se lahko pogaja oziroma oblikuje pogodbo, ki bo skladna z zakonodajo in interesi najemnika.

 

Priporočamo