»Kar smo si zadali, se nam je tudi izšlo. Kakšne revolucije sicer nismo delali, spreminjali smo le stvari, za katere smo lani ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Sprememba starta na 10 km, ki je bila ob osmih, uro pred startom na 21 in 42 km, se je izkazala za dobro. Vse skupaj je bolje 'dihalo'. Ni bilo tolikšne gneče, ko so prišli v cilj polmaratonci, so namreč tekači na 10 km večinoma že končali,« je povedala Barbara Železnik.
Izpostavila je zelo dobro sodelovanje z Atletsko zvezo Slovenije (AZS), kar je potrdil tudi predsednik krovne atletske organizacije Primož Feguš. AZS je med maratonom snemal videospot za ekipno evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mariboru, obenem pa se je organizator tudi potrudil in v prestolnico povabil najboljše slovenske tekačice in tekače na dolge proge.
»Brez najboljših Slovencev ni največjega slovenskega maratona. Povabili smo 40 najboljših, saj zaradi različnih okoliščin, tudi poškodb, ne morejo vedno priti vsi. Sem bila atletinja in mi je to zelo blizu, tak način dela pa gotovo vpliva pozitivno tudi na razvoj teka na dolge proge pri nas,« je dejala Železnik.
Osrednje ime maratona je bil tokrat Novomeščan Primož Kobe. Udeleženec največjih maratonskih tekem, tudi olimpijskih iger, je tokrat v Ljubljano prišel z željo, da izboljša slovenski rekord proge iz leta 1998. Pa se je skoraj zapletlo, ker narekovalec ritma ni dobil vize za vstop v Slovenijo.
»Kar zmrazilo mi je, ker vem, kako težko je biti na progi sam. Zanj je bil posebno težak drugi krog, zadnjih 30 km je zagotovo zelo trpel, saj ni imel pomoči. V prvem delu mu je še pomagal Mitja Krevs. Najslajše je bilo na koncu, ko je le za sekundo izboljšal rekord, če bi bilo obratno, bi bilo res slabo, čeprav z minimalnim zaostankom. A je popravil rekord iz leta 1998. Kar je tudi prav, sčasoma se morajo take stvari spremeniti,« je menila Železnik.
V nedeljo je teklo 13.044 tekačic in tekačev iz 86 držav
Nedeljskih tekov se je udeležilo 13.044 tekačic in tekačev iz rekordnih 86 držav. »Veliko delamo na tem, da pridejo k nam iz drugih držav. Letos smo bili tako na tekaških sejmih v Parizu, Milanu, Pragi, želja je, da bi letos obiskali še enega v Nemčiji. Oglašujemo na družbenih omrežjih in še kaj bi se našlo. To se obrestuje, 150 Islandcev je že najavljenih za naslednje leto. Tudi med Slovenci je vse več podpore. Udeležba v maratonu sicer stane, kar mogoče malo znižuje število udeležbe, a drugače ni mogoče narediti maratona, sploh ne za zlati znak Svetovne atletike,« je nanizala direktorica tekmovanja.
Priznala je, da je kar težko zbrati 1,5 milijona evrov za izvedbo. »A nekako 'sčaramo'. S pomočjo novega generalnega sponzorja blizu tretjine znaša sponzorski delež, prijavnine pa nekoliko več. Ostalo pa prinese tekaški sejem pred maratonom in prispevek ljubljanske občine, ki nam nudi tudi servis mestnih služb. Teh ne plačujemo, prav tako ne prostora za prizorišča, velika postavka pa je varovanje prireditve,« je pojasnila Železnik.
Središče slovenske prestolnice je bilo ob koncu tedna skoraj povsem zaprto za promet, prav tako številne ceste v okolici v času maratona. »Pritožbe na zapore so, je pa vsako leto bolje, kar ugotavlja tudi župan Zoran Janković. A se vedno najde kdo, ki mu to ni všeč, ni lepo brati elektronske pošte in kakšnih sočnih prispevkov na družbenih omrežjih, včasih me postane ob kakšnem komentarju prav strah. Vesela sem, da izgredov ni bilo, vse je teklo gladko. Tudi uradnih pritožb skorajda ni bilo,« je sklenila Železnik.
