Sredi oktobra so začele veljati spremembe odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki jih je ljubljanski mestni svet kljub nasprotovanju opozicije po hitrem postopku sprejel 1. julija, potem ko je Zavod za varstvo narave Slovenije organizatorju Magnificovega koncerta že drugič izdal negativno odločbo za izvedbo koncerta v Tivoliju. Spremenjeni odlok zdaj določa pet lokacij (vrh Rožnika, Mostec, Plečnikov avditorij, sankališče ter območje med Jakopičevim sprehajališčem in otroškim igriščem), na katerih je dovoljena organizacija dogodkov, drugje v parku pa dogodki in prireditve niso več dovoljeni. Če je prej o morebitnih vplivih dogodkov na okolje in naravne vrednote v krajinskem parku presojal zavod, to nalogo zdaj opravlja občinski oddelek za varstvo okolja.
Zavod za varstvo narave Slovenije je že sredi julija opozoril, da občina odloka ne bi smela spreminjati brez njihovega strokovnega predloga. Po mnenju zavoda je spremembe ali ukinitve pravnih aktov o zavarovanju treba sprejemati »na isti način kot zavarovanje samo, torej s strokovnimi podlagami, ki jih pripravi zavod. Če ne bi bilo tako, bi občine ali država ob vsakem konfliktu z interesi varstva narave preprosto spremenila relevantne predpise o zavarovanju. Zato opozarjamo, da je Mestna občina Ljubljana s takim načinom spremembe odloka ustvarila nevaren precedens, zaradi katerega bi lahko prišlo do razpada sistema varstva narave v državi,« je poudaril zavod.
Na občinskem oddelku za varstvo okolja so spomnili, da so leta 2015 pri pripravi odloka o krajinskem parku pridobili strokovni predlog zavoda. Zadnje spremembe odloka po njihovi oceni »le v manjšem delu posegajo v obstoječi odlok oziroma predstavljajo manj zahtevne spremembe in dopolnitve obstoječega odloka. V varstvene režime s spremembo odloka ne posegamo.« Dodali so tudi, da pet prireditvenih prostorov predstavlja zgolj 1,5 odstotka celotne površine krajinskega parka. Ob tem so spomnili, da jim niti leta 2016, ko so prvič spreminjali odlok o krajinskem parku, ni bilo treba pridobiti strokovnega predloga zavoda. Takrat je občina v odlok vključila določilo, da se koncesija za upravljanje krajinskega parka na podlagi koncesijskega akta podeli javnemu podjetju Snaga (danes Voka Snaga).
Direktorat za naravo opozoril na odstopanja
Toda tudi na ministrstvu za naravne vire, ki je poleti pod določenimi pogoji dovolilo izvedbo Magnificovega koncerta v Tivoliju, očitno menijo, da pri spreminjanju odloka o krajinskem parku ni bilo vse v redu. Pojasnili so, da je direktorat za naravo občino z dopisom opozoril na odstopanja pri pripravi sprememb odloka o krajinskem parku. Med drugim je direktorat poudaril, da zavod za varstvo narave pred sprejemom sprememb odloka ni sodeloval s strokovnim predlogom. Direktorat za naravo »bo ponovno preučil objavljeno spremembo odloka in se odločil, ali bo v skladu s 64. členom zakona o državni upravi pozval Mestno občino Ljubljana k odpravi pomanjkljivosti in ob tem določil rok za odpravo pomanjkljivosti«, so sporočili na ministrstvu.
Zavod je julija ocenil, da bo sprememba odloka »imela uničujoče posledice, saj bodo prireditve potekle brez pogojev, s katerimi je zavod doslej na podlagi strokovnega znanja in večdesetletnih izkušenj s prireditvami učinkovito zmanjševal njihove vplive na sprejemljivo raven«. Na občini se s to oceno ne strinjajo. Poudarili so, da je občina leta 2015 odlok o krajinskem parku sprejela ravno z namenom zaščititi naravo in pri tem v celoti upoštevala strokovni predlog zavoda. Zato se jim razlaga, da želi občina zdaj v krajinskem parku dopustiti aktivnosti, ki naj bi imele uničujoče posledice, povsem nerazumna in neutemeljena.
Zakaj je bilo treba odlok spremeniti?
Zavod je že julija kritiziral občino, da je odlok spremenila »brez najosnovnejše vsebinske razlage, kaj naj bi bilo z delujočim sistemom narobe«. Na občinskem oddelku za varstvo okolja so poudarili, da je zavod brez dvoma kompetentna organizacija, a da je pri nekaterih odločitvah glede dogodkov v krajinskem parku prihajalo do nekonsistence, in sicer ravno zato, ker prireditveni prostori niso bili določeni, niti niso bila postavljena merila za dogodke.
Ob tem so v zavodu prepričani, da je bila občina pri spremembi nespretna in je nehote onemogočila izvedbo večine prireditev v krajinskem parku, med drugim tudi nekatere tradicionalne. »Mestna občina Ljubljana je v svoji naglici namreč spregledala, da številne prireditve potekajo le deloma na omenjenih petih lokacijah, večinoma pa po območjih, kjer po novem niso dovoljene. Tradicionalni DM tek za ženske in večina drugih rekreacijskih tekov imajo na sankališču in v Mostecu le svoj start ali cilj, potekajo pa po poteh po širšem območju krajinskega parka,« je izpostavil zavod. A tudi pri tem vprašanju si občina predpise interpretira drugače: »Določeni so prostori, kjer je možno postavljati začasne objekte oziroma potrebno začasno infrastrukturo za izvedbo prireditev. Prireditev DM tek lahko na prireditvenem prostoru postavi vso potrebno opremo, tek pa poteka po utrjenih poteh, kjer sta tek in hoja dovoljena.«
Do konca leta naj bi bil končan načrt upravljanja
A zavod tudi glede začasnih objektov opozarja, da skladno z nedavno spremembo začasnih objektov trenutno ni mogoče postavljati nikjer v krajinskem parku, saj odlok določa, da bo mesta za postavljanje tovrstne infrastrukture določil načrt upravljanja. Tega naj bi občina pripravila do predvidoma konca letošnjega leta. Na oddelku za varovanje okolja menijo, da bo načrt sprejet pred začetkom prireditev v prihodnjem letu. V letošnjem letu pa v krajinskem parku v skladu z dogovorom med ministrom za naravne vire in okolje Jožetom Novakom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem prireditev ne bo.
Na ministrstvu menijo, da je ključno, »da do konca leta vse strokovne službe opravijo vse, kar je bilo dogovorjeno, vključno z ugotovitvami nosilne zmogljivosti parka oziroma potencialnih prireditvenih lokacij na območju krajinskega parka, ki se nanašajo tako na odlok kot na načrt upravljanja parka«. Slednjega bo pripravil upravljalec parka, javno podjetje Voka Snaga, zavod pa bo po pojasnilih ministrstva sodeloval tako, da bo spremljal pripravo načrta upravljanja, preverjal njegovo skladnost s ciliji in nameni zavarovanja ter podal končno strokovno mnenje o sprejemljivosti načrta upravljanja zavarovanih območij.
