Vsaka tri leta Ljubljančanke (ne samo Ljubljančanke, vse Slovenke, le izkušnja je ljubljanska) dobimo pismo, ki nas povabi v deželo čudežev. V njem je prijazno, a jasno in razločno zapisano, kaj vse je treba prinesti s seboj za vstop vanjo, komunikacijski šum je zato skorajda nemogoč. Vabilo, izkaznico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Na vhodu Onkološkega inštituta je napotilo in nato jasen smerokaz, kam in kako, pravzaprav je nemogoče zgrešiti. Dostop je sicer malce neugleden in moti intimo tistih uslužbencev zdravstvenih ustanov, ki so se izneverili lastnim priporočilom in iščejo skrivališče za svoje tajne kadilske strasti. A vse drugo se približuje popolnosti.