Četudi že leta dolgo vztrajno pikolovsko opazujem, to je nekje poslanstvo naše profesije, kdaj in kako ga bodo kapitalno polomili, se to še ni zgodilo. Celo tokrat, ko se je že zdelo, da jih je mogoče ujeti na čem takem, so naredili vtis. »Trenutno smo na malici, spet bomo z vami ob 11. uri,« je pisalo v sporočilu na mizi sprejemne pisarne, v čakalnici pa pet žensk.

Sprejemna pisarna je preprosta miza v prostoru, brez okenca, skozi katerega zasteklitev napotujejo, usmerjajo ali zmerjajo čakajoče v običajnem svetu zdravstvenih storitev. Povsem običajna miza s sestro, ki se je pojavila pet minut pred enajsto in v manj kot petih minutah uredila vse potrebno za vseh pet čakajočih. Od tam do pregleda loči manj kot pet minut, v čakalnici je videti, da jo je nekdo okrasil z namero, da bi se v njej čakajoči počutili prijetno. Navodila pred pregledom prijazna, nedvoumna, empatična, devet minut po naročenem terminu je bilo vse opravljeno. Hitro, profesionalno, prijazno. Vse, kar se zdi, da je v običajnem svetu zdravstva nemogoče, se zdi mogoče in človek se vpraša, kaj hudiča pri Dori* delajo drugače, da deluje tako, kot bi moralo tudi sicer pri zdravstvenih storitvah.

Resnično sprevrženo je, da smo se na tak svet izkušenj iz zdravstvenega sistema že tako navadili, da se nam zdi normalen in se nam Dora zdi posebna dežela čudežev …

 

Kajti že dobrih sto metrov stran od tega poslopja in še marsikje drugje je povsem drugače. Tam, kjer bi najbolj moralo delovati, namreč na urgenci, ljudje na pregled čakajo po 24 ur, a sem ter tja odgovorni vseeno ne prepoznajo niti očitnih znakov vnetja slepiča ali počene nadlahtnice z lastne rentgenske slike. Tam, kjer sestre v specialističnih ambulantah nadirajo ostarele kronične bolnike, ker niso opazili, da jim je potekla napotnica, kjer čakajo ure in ure, se včasih zaradi nejasnih navodil postavijo v napačno vrsto in jih potem še osorno zmerjajo, da so si sami krivi, ker niso prišli do pregleda. Lastne izkušnje in izkušnje bližnjih. A resnično sprevrženo je, da smo se na tak svet izkušenj iz zdravstvenega sistema že tako navadili, da se nam zdi normalen in se nam – povsem presenečenim – Dora zdi posebna dežela čudežev, četudi bi v normalni realnosti pravzaprav Doro morali dojemati kot nekaj povsem normalnega. 

*Dora je presejalni program
za odkrivanje raka dojke.

Priporočamo