Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da je v Ljubljani del daljinskega ogrevanja 48 odstotkov objektov oziroma 60.000 stanovanj. Za januar medtem pričakuje, da bo Energetika Ljubljana sporočila »podobno veselo novico« o ceni toplote.
Po novem variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, znaša 76 evrov za megavatno uro brez DDV. To je dobrih 10 evrov manj od doslej veljavne cene 86,78 evrov na megavatno uro brez davka. »Ključen razlog, da smo lahko v Energetiki Ljubljana znižali ceno toplote, so nižji pričakovani stroški goriv do konca letošnjega leta,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Skupni mesečni strošek ogrevanja za november bo v primerjavi s prej veljavno ceno ter ob upoštevanju dajatev in DDV za povprečno stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov nižji za okvirno 10 evrov in bo znašal okvirno 92 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 kvadratnih pa bo nižji za okvirno 35 evrov in bo znašal okvirno 336 evrov.
Skupni letni strošek ogrevanja bo za povprečno stanovanje nižji za okvirno 23 evrov in bo znašal okvirno 918 evrov, za povprečno hišo pa bo nižji za okvirno 83 evrov in bo znašal okvirno 3166 evrov.
Skupni letni strošek ogrevanja za leto 2024 bo v primerjavi s skupnim letnim stroškom ogrevanja v letu 2023 nižji za 2,5 odstotka, ocenjujejo v Energetiki.
Sežigalnica bi cene še spustila
Lozej je danes povedal, da je Energetika Ljubljana s temi cenami med najbolj ugodnimi ponudniki daljinske toplote v državi. Nižjo ceno plačujejo le v Velenju zaradi Termoelektrarne Šoštanj in v Celju, kjer imajo sežigalnico in zato ne plačujejo emisijskih kuponov. »Sežigalnice so v EU ogljično nevtralne, zato je tudi toplota iz tovrstnih objektov ustrezno nižja,« je pojasnil Lozej, tudi v luči načrtov za postavitev sežigalnice odpadkov v Ljubljani.
Dodal je, da ima Energetika Ljubljana tudi najnižjo ceno plina, ki znaša 53 evrov na megavatno uro. »Po novem letu pričakujemo, da bo tudi to ceno mogoče popraviti navzdol,« je povedal.
Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar je medtem povedal, da je k doseganju ogljične nevtralnosti zavezan tudi holding in vsa njegova povezana podjetja, »zato je nujno potreben ne samo kotel na biomaso, ampak predvsem objekt za energetsko izrabo odpadkov«. Sežigalnica v Ljubljani bi tako po njegovih zagotovilih pomenila bistveno bolj prijazne cene daljinskega ogrevanja.
Janković ocenjuje, da bi lahko bila sežigalnica zgrajena v petih letih, znova pa je kot najbolj primerno lokacijo označil tisto na Barju, ob tamkajšnjem velikem regijskem centru za ravnanje z odpadki. Ta lokacija bi namreč omogočila, da bi iz centra smeti v sežigalnico prevažal tekoči trak in zato za transport ne bi potrebovali tovornjakov. »Naredili smo meteorološko raziskavo, čakamo, da jo agencija za okolje potrdi. Naredili smo tudi geološko raziskavo, koliko globoki morajo biti piloti,« je še pojasnil.
