Med njimi so v Ljubljani daleč najhujše tiste, ki izvirajo iz prometnih zastojev. Kadar vse obstane, ker nekdo s svojo pločevino zapira pot drugim uporabnikom simbola človekove samostojnosti in neodvisnosti, me je kot pešca ali kolesarja že vnaprej strah, da se bo nekomu v njegovem za divje cestne avanture usposobljenem ljubljenčku spet utrgalo in bo začel hupati.

V zadnjem času se mi je dvakrat zgodilo, da je nekdo tako divje hupal, da nisem mogel, da mu ne bi rekel, naj neha, ker mi, ki to poslušamo, nismo nič krivi. In sem bil obakrat obtožen, da podpiram prekrškarje. Ker ni pomagalo nobeno dopovedovanje, da sem zgolj proti hupanju, ki ne bo prineslo nobene rešitve problema, me je to spomnilo na ljudi, ki vse, ki se zavzemajo za zaustavitev vojne v Ukrajini in reševanje konflikta po diplomatski poti, zmerjajo s podporniki Putina.

Kadar vse obstane, me je kot pešca ali kolesarja že vnaprej strah, da se bo nekomu v njegovem za divje cestne avanture usposobljenem ljubljenčku spet utrgalo in bo začel hupati.

Ker je liberalni kapitalizem za svobodomiselne zaenkrat še zmeraj precej prijaznejši od konzervativističnih diktatur, seveda tudi meni ne ostane drugega, kot da upam, da se bo ta vojna končala s porazom imperialističnega fašizma, in to po možnosti še pred dokončnim ekološkim zlomom naše civilizacije, h kateremu prav pridno prispeva. Glede na to, da nasprotniki pogajanj s Putinom kot zgodovinski zgled, ki se ne sme ponoviti, radi omenjajo dogovor, s katerim sta Francija in Velika Britanija Češkoslovaško prepustili Hitlerju, pa ne morem, da se ne bi vprašal, zakaj ob tem zamolčijo, kako dobro so jo takrat odnesli Čehi, ki se še danes prepirajo med sabo, ali je bilo to, da je njihov predsednik Beneš odpoklical vojsko in brez boja predal državo Nemcem, sramotna narodna izdaja ali modra državniška poteza. V vsakem primeru je s tem, ko je rekel: »Ne bomo krvaveli za tuje interese,« rešil mnogo mladih čeških in slovaških življenj in jih še več obvaroval pred psihičnimi in fizičnimi posledicami, ki jih vsaka vojna pusti za sabo. Pri čemer sta Češka in Slovaška danes kulturno in gospodarsko uspešni državi z opazno boljšim javnim prevozom, kot ga imamo mi. Kar pomeni, da na ulicah in cestah njunih mest udeleženci v prometu doživljajo manj tiste vrste frustracij, zaradi katerih se psujemo in sovražimo na pregretem asfaltu mojega mesta.

Priporočamo