Dramaturgija dogodka, ki je bil uvod v štiridnevno dogajanje ob jubileju, se je sprva zdela skoraj preveč vsakdanja, a kaj kmalu je bilo jasno, da Laibach dogodkov ne prepuščajo naključju. Kučan je presenečen nad povabilom v govoru na odprtju dejal, da nelagodje in nerazumevanje dejavnosti skupine Laibach tudi še po 30 letih ni povsem odpravljeno. "Nekatere ideje, ki so povezane s tokratno razstavo, zato niso uresničene, razstava pa očitno vendarle ni odpovedana." S tem je verjetno namigoval na protest delavcev v trboveljski cementarni Lafarge ti so nasprotovali razobešenju Laibachovega črnega križa na cementarni, ki bi nemara utegnil napovedati črnogledo prihodnost podjetja, ukleščenega v rokah kapitalistov.

Kučan je med drugim še dodal, da je "Laibach Kunst klical duha prihodnosti s svojo umetniško govorico... lotil se je izpraznjenosti simbolov s provokativno težnjo, da se družba do njihove vsebine na novo opredeli". Prvi slovenski predsednik je razstavo odprl z željo, da bi Laibach "tudi v novih razmerah in v novih časih ostal to, kar po svojem izvornem poslanstvu je... razkrivanje totalitarnosti in upor proti njej". In poudaril: "Totalitarnosti pa je v sodobnem svetu tudi na Slovenskem veliko."

Med novimi premisleki

Tako se je začel štiridnevni večmedijski dogodek, ki obeležuje tridesetletnico prve akcije kolektiva Laibach v domačih Trbovljah. Za 27. september 1980 je namreč Laibach, tedaj pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC, napovedal svojo prvo razstavo, vendar so jo lokalne oblasti (skupaj s spremnim dogajanjem) prepovedale. Za rekonstrukcijo takratnega dogodka so se Laibach odločili tudi zato, ker je v Trbovljah s programom Trbovlje novomedijsko mesto, ki ga vodi direktor Delavskega doma Zoran Poznič, končno zapihal nov veter, ki bo po besedah govorca skupine Laibach Ivana Novaka "pošteno prevetril ne samo kulturno, temveč tudi socialno klimo v črni dolini".

Razstava Rdeči revirji + črn križ si je v celoti podredila marmornato arhitekturo v preddverju dvorane Delavskega doma. Med masivnimi stebri so Laibach razobesili ogromne povečave grafik slikarja Janeza Kneza z upodobitvami industrijske krajine in jih označili z rdečim križem. Ivan Novak je Kneza imenoval za "nesmrtnega in skritega člana skupine Laibach, brez katerega Laibacha prav gotovo ne bi bilo, saj se je ideja skupine dobesedno rodila v maternici njegovega ateljeja". Zadnji del preddverja so zaključili z mozaično reinterpretacijo slike Decades - kolaža v mešani tehniki, ki jo je leta 1979 naredil Dejan Knez. Na vhodni del preddverja pa so postavili reinterpretacijo slike Rdeči metalec iz leta 1981, grafike s cementarno in slike Smrt ideologije. Originali slik Rdeči metalec, Decades in Smrtni ples so na ogled tudi v memorialni Slavčkovi sobi, kjer so razstavljeni še medijski odzivi in trije plakati, s katerimi je Laibach v plakatni akciji leta 1980 polepil Trbovlje in ki so bili predmet prve afere, povezane s kontroverzno skupino.

Na vrhuncu otvoritvene ceremonije je Laibach predal častno državljanstvo in pa diplomatske potne listine Države NSK Milanu Kučanu, Janezu Knezu in Zoranu Pozniču. Kot je znano, je NSK, država v času, nastala kot ideja države brez teritorija. Za konec so Eber, Salinger, Keller in Dachauer na analognih artefaktih (radijski transmitor, gramofon, magnetofon, megafon in sirene) uprizorili pristen hrupni zvočni performans.

Interpreti in nasledniki

Odprtje razstave je bilo prvo v seriji dogodkov, ki se bodo do jutrišnjega večera zvrstili v Trbovljah. Včeraj je skupina Laibach že izvedla koncertni nastop v gledališki dvorani Delavskega doma (še en koncert sledi nocoj ob 20. uri), jutri pa bodo predstavili še svojo interpretacijo Bachove Umetnosti fuge na Kumu, če bodo le vremenski pogoji temu naklonjeni. Še danes in jutri pa bo v prostorih Delavskega doma potekal tudi tridnevni mednarodni simpozij z naslovom Past Perfect - Future Tense (začel se je že včeraj), ki bo poskušal pojasniti, kaj se je v teh treh desetletjih zgodilo s pojavitvijo skupine Laibach, z njeno razširitvijo v Neue Slowenische Kunst in z idejo NSK države.

Poleg memorialne razstave ob 30-letnici skupine Laibach pa so prvič odprli tudi vrata Nove galerije, kjer je skupina mladih novomedijskih umetnikov, ki se imenujejo V.A.T., Vizualna alternativa Trbovlje, in delujejo po zgledu Laibach, postavila silovito novomedijsko razstavo. V.A.T. so v luči nove informacijske ideologije interpretirali Deset točk konventa skupine Laibach, v lastnem videodelu pa so izjavili: "Tehnologija je del naše evolucije. Živimo v dobi, ko stroji postajajo Bogovi. Mi smo nosilci prihodnosti. Mi smo arhitekti našega obstoja. Mi smo arhivski udeleženci naše lastne evolucije iz človeka v postčloveka." K razstavi so povabili tudi Benjamina Krežeta, ki je postavil agresivno mehansko strukturo Nikola Tesla, ki hrani goloba.