Po navedbah tožilstva je Šlihthuber med letoma 2010 in 2017 nezakonito poplačeval obveznosti občinskega podjetja Pindža. Podjetje je imelo sicer od leta 2010 blokiran transakcijski račun, dolgove pa je poravnavalo prek asignacijskih pogodb, pri čemer je občina neposredno poplačevala izbrane upnike. Po izračunih tožilstva so zaradi tega ostali nepoplačani upniki utrpeli za milijon evrov škode, danes poroča Vestnik.

Šlihthuber je po navedbah tožilstva osebno odločal, katere račune bo občina poravnala, kar je bilo po mnenju izvedenk ekonomske in finančne stroke nezakonito. Izvedenki Alenka Gril in Alenka Dervarič sta na sodišču poudarili, da bi moral biti za podjetje Pindža ob blokadi računa predlagan stečaj, ne pa da se je praksa nezakonitega poravnavanja dolgov nadaljevala še sedem let.

Sodnica je v izreku sodbe poudarila, da se v podjetju brez Šlihthuberja ni zgodilo nič. Šlihthuber je bil do leta 2006 tudi direktor Pindže, vendar je kljub poznavanju slabega finančnega stanja podjetja nadaljeval nezakonite postopke. Državna tožilka je zanj zahtevala 18 mesecev zapora, sodišče pa je izreklo nekoliko milejšo kazen, še piše Vestnik.

Šlihthuber je na sodišču krivdo zanikal. Branil se je, da ni imel vpogleda v finančno stanje podjetja, temveč je le sledil poročilom nadzornega sveta. Ob tem je poudaril, da je želel rešiti težave podjetja, ki je bilo v lasti občine.

"Največji problem je, da sodba ni pravnomočna, pa me bodo vsepovsod obtožili. Nisem kriv, še enkrat povem, da nisem kriv," pa je Šlihtuber dejal za STA.

Možna je še pritožba, če bo takšna sodba postala pravnomočna, pa bo imela dodatne posledice, opozarja Vestnik. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da županu preneha mandat, če je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.