Zadnje čase so spet pogostejši anonimni klici o nastavljenem eksplozivnem ali kakem drugem podobnem nevarnem sredstvu. V četrtek malo pred 13. uro so v sodni palači na Tavčarjevi v Ljubljani prejeli klic, da je v prostorih eksplozivno telo oziroma bomba. Policija je kraj zavarovala, izpraznila prostore in jih pregledala. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah. Enako se je zgodilo samo dober teden pred tem, 9. maja. To je bilo v zadnjega pol leta že sedmič, ko je bilo iz istega vzroka poslovanje sodišča prekinjeno in sodne obravnave preložene na kasneje ali preklicane. »Niz tovrstnih dogodkov, ki vsakokrat prekinejo delo in poslovanje, sodišče beleži od konca lanskega leta dalje in se v letošnjem letu stopnjuje,« so sporočili s sodišča. In da te dogodke vselej jemljejo resno in ravnajo skladno z ukrepi za zavarovanje strank, sodišča in svojih zaposlenih. Policija bo nadaljevala zbiranje obvestil, povezanih s sumom kaznivega dejanja zlorabe za pomoč in nevarnost, ter o ugotovitvah obvestila tožilstvo, še javljajo s sodišča.

Februarja je zaradi klica o sumljivem predmetu morala policija v sodelovanju z gasilci zavarovati območje okoli celjske tržnice in zaporov. Bombni tehniki specialne enote policije so predmet pregledali in ugotovili, da ni nevaren in da ne gre za eksplozivno sredstvo. Preiskava je pokazala, da ga je nastavil 38-letni moški z žalskega območja. Možakarja so v preteklosti že dvakrat obravnavali zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, so sporočili iz PU Celje. V začetku marca so podoben klic dobili v trgovskem centru na območju Gornje Radgone. V januarju pa so na isti dan dobili obvestilo o nastavljenem eksplozivnem sredstvu v kar šestih nakupovalnih središčih: v po dveh v Celju, Mariboru in Ljubljani.

Od leta 2010 nobenega zahtevka

Lažna grožnja z eksplozivnim sredstvom predstavlja kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, za katero je zagrožena kazen do tri leta zapora. Če je bilo zaradi tega preprečeno ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih organov in s tem preprečeno uradno dejanje ali povzročena večja premoženjska škoda, pa do pet let zapora. Lani je policija obravnavala 56 takšnih kaznivih dejanj, največ na območju PU Novo mesto (28), na drugem mestu je bila PU Ljubljana (13). Delež preiskanih je bil 75 odstotkov. Predlani jih je bilo manj (37), največ na območju PU Ljubljana (14). Delež preiskanih je znašal 57 odstotkov. Leta 2020 so jih obravnavali 59, preiskanost: 66 odstotkov. Največkrat so tarče šole in sodišča, v zadnjem letu pa policija zaznava tudi najave za nakupovalna središča, pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič iz generalne policijske uprave. Policija ukrepa po ustaljenih postopkih, ki zajemajo ukrepe za zavarovanje življenja in premoženja ljudi.

»Ne glede na naravo klica policisti vsako prijavo, grožnjo vzamejo resno. Je pa vsak primer individualno obravnavan z vsemi značilnostmi in lastnostmi glede objekta, vrste obvestila, prisotnosti občanov, drugih zaposlenih in tako dalje,« pove. Na podlagi prvih ugotovitev na kraju, vrste objekta in drugih podatkov se vsakič odločajo, kako ukrepati. »Eden od ukrepov oziroma pooblastil, ki jih izvaja policija, je tudi evakuacija,« poudari in doda, da je odločitev o evakuaciji, njenem obsegu in času trajanja odvisna od cele vrste dejavnikov. Na vprašanje, kaj največkrat napelje ljudi, da lažno naznanijo nevarnost, odgovori, da gre največkrat za maščevanje, stisko, frustracijo, bolezen.

Policija nima in ne zbira podatkov o škodi, ki jo ti klici povzročijo. Po eni strani njej, ki mora ukrepati, ko bi v tem času lahko opravljala druge potrebne in nujne naloge, po drugi strani pa ustanovam, ki morajo delo prekiniti. Za škodo je storilec odškodninsko odgovoren, kar pomeni, da lahko od njega terjajo povračilo stroškov. Vendar se to zgodi zelo redko. Če pa se, je izkupiček slab. Na državno odvetništvo vse od leta 2010 niso prejeli nobenih takšnih zahtevkov. Zadnjo tožbo je država vložila leta 2010, med letoma 2002 in 2010 jih je skupno pet. Najvišja dosojena odškodnina je bila 15.640 evrov, vendar je bila zaradi osebnega stečaja tožene stranke izvršba ustavljena. Eden od postopkov je bil ustavljen zaradi zastaranja, še eden pa zaradi smrti dolžnika. V dveh primerih je prišlo do plačila odškodnine, in sicer v višini 116 oziroma 1217 evrov. 

Priporočamo