Že skoraj dve leti je minilo od smrti 36-letne Jasne, ki je 5. marca predlani nekje med tretjo in peto uro zjutraj umrla pod rokami svojega moža Žarka Gorenjca. Nekaj ur zatem se je ta v spremstvu očeta na policijski postaji Trebnje predal sam. Tožilstvo mu očita umor, in sicer, da jo je tistega jutra v njuni domači hiši v bližini Grosupljega zadavil s trakom kopalnega plašča. »To je storil iz nizkotnih nagibov, saj si je ženo lastil kot objekt in jo nadzoroval tako, da ji je omejeval stike s prijatelji in družino, morala mu je poročati o tem, kje in s kom je, razbil ji je telefon, bil fizično nasilen do nje, vsaj trikrat jo je davil in jo ustrahoval, rekoč, da bo ubil njo in njeno družino ter da ne bo več videla hčerke,« je o spremembi obtožnice pojasnila tožilka Ana Kirm. Dopolnila jo je namreč z drobci iz pričevanj žrtvine družine, sodelavk, prijateljic, ki kažejo na nasilja poln zakon še pred usodnim jutrom. Jasna je hotela moža zapustiti, se od njega ločiti, obiskala je odvetnico, nasvete iskala pri prijateljih, a iz strahu pred njegovim odzivom možu tega ni upala povedati. Dan pred smrtjo se je to spremenilo. Seznanila ga je s konkretnim načrtom odhoda, poudarila, da z razhodom misli resno, ter da upa na miren razplet. »Ker pa on ni hotel sprejeti, da bi ga zapustila, saj ji je že prej zagrozil, da živa iz njune hiše ne bo odšla, jo je raje ubil, kot da bi ji pustil oditi in živeti življenje,« še piše v obtožnici.
Obtoženi: Nisem kriv
Obtoženi umora žene sicer ne priznava. Pravi, da je bil on žrtev njenega sistematičnega psihičnega nasilja, da se je leta dolgo znašala nad njim, ga obkladala z žaljivkami in ga maltretirala, prepričan je tudi, da ga je nekoč skušala zastrupiti. Nad njim se je, tako je razlagal v zagovoru, znesla tudi tisto noč, ko je umrla. Vdrla je v njegovo spalnico (takrat že nekaj časa nista več spala v isti sobi), ga žalila in mu grozila, kako mu bo uničila življenje in vzela hčer. »Skušal sem jo pomiriti, med prerivanjem mi je celo zlomila prst. Naslednje, česar se spomnim, je, kako sem slonel nad njo. Okoli vratu je imela pas kopalnega plašča, roke pa zvezane. Strmel sem vanjo, jo stresel, a je nisem mogel obuditi,« je pred časom pojasnjeval petčlanskemu senatu s sodnikom Bernardom Tajnškom na čelu.
Novo zaslišanje psihiatra
Ključno vprašanje je, kakšno je bilo obtoženčevo duševno stanje v usodnih trenutkih. Strokovna mnenja o tem so izdelali že trije izvedenci psihiatrične stroke in klinična psihologinja. Medtem ko sta se dva psihiatra strinjala, da je bil obtoženi v času dejanja prišteven in je imel dejanje v oblasti (zmanjšana, a ne bistveno bi lahko bila njegova sposobnost dojemanja v primeru, če bi bil izzvan, kot pravi), do psihotičnega zdrsa, v katerem bi izgubil stik z realnostjo, pa da ni prišlo, je po drugi strani psihiater, ki ga je angažirala obramba, zatrdil, da je to vsekakor mogoče. Z njim se je strinjala klinična psihologinja, saj da so taki zdrsi verjetnejši pri ljudeh z mejno osebnostjo motnjo, ki da jo ima tudi obtoženi. Tretji psihiater v primeru, dr. Peter Pregelj, mu je sicer postavil neopredeljeno osebnostno motnjo, zato ga bo sodišče še enkrat zaslišalo. Petčlanski senat namreč zanima, kakšna je razlika med vplivoma mejne in neopredeljene osebnostne motnje na človeka in ali bi lahko vplivala na prištevnost obtoženega. Zastopniki oškodovancev so obrambi, katere predlog je bil dopolnitev mnenja izvedenca, očitali zavlačevanje. A je ta prepričana, da le opravlja svoje delo. Sojenje naj bi se zaključilo do konca februarja.
