»Sosed mi je umoril moža, otrokom očeta. Vse je načrtoval in to zver, to pošast morate zapreti,« je od sodnega senata zahtevala Marija K. iz Podgore pri Trebiji, ki je 8. aprila na izjemno krut način izgubila svojega 64-letnega moža Rudolfa. Ustrelil ga je 52-letni Peter Primožič. Po navedbah tožilstva je šel za njim v gozd opremljen z dolgocevno puško z daljnogledom in dušilcem. Ko je prvič ustrelil, ga je zgrešil, drugič pa ga je zadel v trebuh. Rudolf K. je padel, sledil je tretji, spet zgrešeni strel. Nazadnje ga je Primožič neusmiljeno in brezčutno ustrelil v glavo. Ni mu bilo več pomoči.
Psihiatrični izvedenec dr. Branko Brinšek je ocenil, da Primožič zaradi blodnjave motnje paranoidne psihoze ni razumel posledic svojih ravnanj in da se ni imel pod nadzorom. Zato je tožilstvo predlagalo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi. Vendar očitno o neprištevnosti storilca ni prepričano. Tožilka Lea Martinjak je namreč ob koncu včerajšnje obravnave predlagala novo izvedensko mnenje, čemur je senat pod vodstvom sodnika Vida Beleta ugodil.
Tokrat je šel v gozd sam
Martinjakova trdi, da je Primožič moril iz brezobzirnega maščevanja, ker se je Rudolf K. do gozda pripeljal po poti, ki si jo je sam lastil in mu je uporabo prepovedal. Prav tako naj bi ravnal iz nizkotnih nagibov, ker naj bi bil prepričan, da ga je žrtev več kot deset let žalila, poniževala, maltretirala in proti njemu »obrnila« tudi preostale vaščane. Zato naj bi jo močno sovražil.
Pokojnikova žena je povedala, da je bila sporna pot edina pot, ki je vodila do njihovega gozda. Glede njene uporabe ni bilo nikoli težav, dokler Primožič dela poti ni iztožil od nekega drugega soseda. Potem so se začele težave. A ker je tudi Primožič hodil čez njihovo zemljo, so vztrajali. Usodnega popoldneva se je mož namenil v gozd, da poseka dve smreki, ki ju je napadel lubadar. Ker so se Primožiča bali, so vedno hodili v dvoje, a takrat je šel mož sam, ker je morala sama v službo. Sporočil ji je, da je »prišel gor« in nato še, da nima težav. Toda sledila je tragedija. Rudolf K. je sicer takoj, ko je zagledal soseda, ki je začel streljati, poklical policijo. Povedal je, kdo strelja in da je zadet. Nato se na telefon ni več javljal.
Marija K. je dejala, da ne verjame, da ima Primožič psihično motnjo. »Čisto normalno je živel, vozil avto, traktor, delal, se pogovarjal,« je dejala. Več let pred umorom so ga že dali v bolniški stalež, a se je po njenem mnenju pred zdravniki samo pretvarjal. »Videla sem ga. V čakalnici je sedel tako, da je skoraj okrog padel, potem pa je šel domov, sedel na kosilnico in kosil štiri ure,« je izjavila. Povedala je tudi, da bo zaradi odkritosti verjetno ona njegova naslednja žrtev. »Vi ga hočete izpustiti iz zapora, a kdo nas bo branil?« je vprašala senat.
Premišljen načrt
Njen sin je potrdil, da so imeli s Primožičem ves čas težave. Maja lani, na primer, je očetu s traktorjem zaprl pot, njega pa podil z vilami. A po nasvetu očeta niso šli na policijo, da ne bi imeli z njim še večjih težav. Tudi on ni opazil, da bi imel obtoženi psihične težave. »V takšnem stanju, kot sem ga videl danes prek videokonference, ni bil še nikoli. Tako odsoten, utrujen,« je izjavil. Primožiča namreč pravosodni policisti niso privedli iz Maribora, kjer je priprt na forenzičnem psihiatričnem oddelku. Vzpostavili so le videopovezavo, a tudi to kmalu prekinili. Na Primožičevo željo.
Zaslišanje izvedencev in zdravnice je bilo zaradi varstva podatkov o zdravstvenem stanju obtoženega tajno. A kot je bilo mogoče razbrati iz nadaljevanja, tožilke in pooblaščenca oškodovancev Boruta Bernika Bogataja mnenje psihiatra Brinška ni prepričalo. Tožilka je opozorila, kako premišljeno se je Primožič lotil umora. Priskrbel si je puško z dušilcem, za seboj pospravil vse tulce, da z detektorjem kovin niso našli niti ene sledi, puško pa skril na zelo nedostopnem terenu, da so jo našli zgolj po naključju, in to pripadniki gorske policijske enote. Senat se je po posvetovanju odločil, da bo novo izvedensko mnenje zaupal ljubljanski psihiatrični kliniki.
