Nov manever obrambne taktike ali le nezadovoljstvo s prejšnjimi odvetniki – eden od teh razlogov je obtoženega Aleša Zupančiča, domnevnega vodjo hudodelske združbe, ki naj bi na veliko trgovala z drogo, privedel k odločitvi, da za svoje zastopanje v kazenskem postopku, ki zoper njega poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, pooblasti novega, že tretjega odvetnika. Potem ko ga je najprej zastopal odvetnik Luka Podjed iz Ljubljane (do zaključka predobravnavnega naroka pred več kot dvema letoma) in skoraj ves kazenski postopek oziroma sojenje (dobro leto) odvetnica Monika Mavsar iz Kopra, je zdaj Zupančič pooblastil mariborskega odvetnika Andreja Pipuša. Pooblastilo za zastopanje je na obravnavi prejšnji teden predsedniku senata sodniku Srečku Škerbcu prinesel Pipušev odvetniški pripravnik Aleksander Ciril Kožar.

Obtoženi Zupančič naj bi na obravnavi po pričakovanju sodnega senata dopolnil svoj zagovor, saj je junija letos sodni izvedenec telekomunikacijske stroke Mitja Štular vdrl v Zupančičeva mobilna telefona, na katerih je imel nameščen program crash candy, ki ga uporabljajo kriminalci za varne pogovore. Na telefonih je našel prek pet tisoč fotografij in nekaj videoposnetkov, na katerih je nazorno videti različne količine droge, pa tudi komunikacijo med Zupančičem in preostalimi domnevnimi člani združbe. Zupančič je maja letos, še pred odkritjem obremenilnega materiala, zanikal, da bi imel kar koli s trgovino z drogo. Zdaj je povedal, da zagovora za zdaj ne bo dopolnil, sodnik Škerbec pa je napovedal, da bo v nadaljevanju sojenja prihodnji teden zaslišan izvedenec Štular.

Novi dokazni predlogi

Nova Zupančičeva obramba je sodnemu senatu predlagala devet dokaznih predlogov. Kožar je povedal, da sodišču predlagajo, da pridobi mesečna poročila policije državnemu tožilstvu, ki je izdalo odredbo za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter mesečna poročila ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je izdalo odredbe za tajno opazovanje. »Obramba namreč želi preveriti, ali so se v predkazenskem postopku upoštevala določila kazenskega postopka ter ali je bilo delovanje organov pregona zakonito in pravilno. Prav tako obramba zahteva pridobitev evropskega preiskovalnega naloga s strani Hrvaške Španiji ter dokaze in dokumente, ki se nanašajo na izvajanje ukrepa tajnega opazovanja zoper Zupančiča v Španiji. Iz podatkov spisa ni jasno, kdo je dejansko začel postopek, kdo je bil pobudnik in kdo je izdal evropski preiskovalni nalog,« je pojasnil Kožar. Predlagal je tudi zaslišanje kriminalista in zastopnice obtožnice v tej zadevi, tožilke Tamare Gregorčič. Kriminalist naj bi namreč izrecno zanikal, da bi bil neposredni izvajalec prikritih preiskovalnih ukrepov. Z njunim zaslišanjem bi se lahko pojasnila kriminalistova dejanska vloga pri neposrednem izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov v konkretni kazenski zadevi, pravi Kožar. Opozoril je še na posnetek, ki prikazuje hišo in vozilo Zupančiča ter nosi datum 28. maj 2018, ko zoper obtoženega še ni bil odrejen noben ukrep. Iz tega po mnenju obrambe izhaja, da so ljubljanski kriminalisti »že izvajali prikrite preiskovalne ukrepe tudi zoper Zupančiča brez odredb in nezakonito, kot to že ves čas ponavljajo zagovorniki soobtoženih«.

Iz pripora v zapor

Zupančiču tožilstvo očita, da je bil domnevni vodja hudodelske združbe, ki naj bi se od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije ukvarjala s preprodajo drog in pri tem zaslužila najmanj 1,3 milijona evrov. Zupančič naj bi bil koordiniral štiri poglavitne kriminalne dejavnosti. Prva je prodaja ekstazija (MDMA), konoplje, rastline in smole, ter hašiša. Organiziral naj bi bil še tihotapljenje kokaina z ladijskimi zabojniki iz Južne Amerike in Ekvadorja v Luko Koper, dobavo heroina iz Iraka in proizvodnjo amfetamina v Sloveniji. Amfetamin oziroma spid je združba proizvajala sama, v Cerkljah na Gorenjskem. Na sodišče so Zupančiča znova močno zastraženega pripeljali iz koprskega zapora, kjer prestaja zaporno kazen, izrečeno leta 2018 na celjskem sodišču. Zupančiča bi morali, ker sta minili dve leti od vložitve obtožnice, sodba pa še ni bila izrečena, 21. junija letos izpustiti iz pripora, a se to ni zgodilo. Sodišče ga je po odpravi pripora namesto na svobodo napotilo na prestajanje preostanka dveletne zaporne kazni, ki mu je bila izrečena v Celju zaradi trgovine z drogo. Kazen je tedaj prestajal v obliki vikend zapora, a je moral januarja 2019 zaradi preprodaje droge v pripor, prestajanje zaporne kazni pa se je tako prekinilo. Ostalo mu je še 13 mesecev zapora, ki ga zdaj prestaja v zaprtem delu zapora.

Priporočamo