Štirinštiridesetletni Črnomaljec Niko Stariha je danes na sodišču priznal, da je sredi oktobra 2019 v priporu na ljubljanski Povšetovi zažgal sobo številka 58, v kateri je bival. Plameni so uničili vzmetnico, rjuho, blazino in kar je bilo še na postelji, ožgali pa tudi precej drugega inventarja. Da se ne bi zastrupil, si je z mokro cunjo zaščitil obraz. Ogenj je povzročil za dobrih 700 evrov škode, mu je očitalo tožilstvo v okviru kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Obtožen je bil tudi povzročitve splošne nevarnosti. Požar je namreč predstavljal nevarnost za 179 zapornikov in pripornikov in če ga ne bi pogasili, bi se lahko razširil na 2,7 milijona evrov vredno zaporniško stavbo.
Stariha je stari znanec policije in sodišč. Doslej je bil obsojen že 29-krat, večinoma zaradi tatvin, so pa na spisku njegovih grehov tudi povzročitev lahke in tudi hude telesne poškodbe, napad na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti, trgovina z drogo, ogrožanje varnosti, kriva ovadba, kršitev nedotakljivosti stanovanja, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi in tako dalje. Ima tudi še šest odprtih kazenskih postopkov, tudi v Dnevniku smo na primer pisali, ko se je v celjskem zaporu zabarikadiral v celico in paznike obmetaval s steklom, izruval celo straniščno školjko ter poškodoval električno omarico.
Današnja obravnava se je že na začetku malce zapletla. Stariha je svoj obraz skrival za mapo z dokumenti in na vprašanje sodnice Ane Testen, zakaj to počne, je razložil, da je v zaporu ves čas žrtev fizičnega in psihičnega nasilja. Pred nekaj dnevi so ga sicer premestili v mariborski pripor, a prej, ko je bil še v ljubljanskem, da so se mu dogajale čudne stvari. Direktor naj bi pravosodnim policistom naročil, naj ga zbujajo na dve uri, s čimer so mu čisto uničili zdravje. Prav tako so mu jemali pribor za osebno higieno (to da se mu je dogajalo po vseh zaporih), zato je neurejen. Kar je vzrok, da zdaj pred senatom skriva svoj obraz.
Zavrnil stik z odvetnikom
Potem je potožil tudi nad svojim zagovornikom Urošem Mikličem in vložil pisno zahtevo, da ga ne bi več zastopal. Rekel je, da ga nikakor more dobiti po telefonu, da se z njim noče pogovarjati, da ga »pretepajo in je odvetniku popolnoma vseeno«. Miklič je pojasnil, da je Stariho, sploh v dneh pred obravnavo, večkrat klical v pripor, a mu klica nikoli ni vrnil. In tudi danes tik pred narokom je stik z njim vpričo pravosodnih policistov zavrnil. Senat je po posvetu sklenil, da se je do zdaj zagovornik za obtoženca kvalitetno trudil (napisal je pritožbo na odreditev pripora in zahtevo za varstvo zakonitosti) in da ga bo zastopal še naprej. Vse ostalo bi pomenilo zavlačevanje. Po tej odločitvi pa se je tudi Stariha (ki je medtem vendarle umaknil mapo izpred obraza) omehčal, z Mikličem se je začel pogovarjati in na koncu celo priznal krivdo.
Tožilstvo je predlagalo deset mesecev zapora, odvetnik pa milejšo kazen. Med drugim zato, ker je požar povzročil minimalno škodo. Rekel je tudi, da obtoženi »na napačen način opozarja na svoje tegobe«, da se bo temu v prihodnje skušal izogniti in da se opravičuje ter kesa. Senat se je strinjal z desetimi meseci, odločil pa je tudi, da mora državi porniti 731 evrov škode. Na sodbo se ne bo pritožil, saj je zaprosil za predčasno prestajanje kazni; čim prej si želi selitev iz priporniškega v zaporniški režim.
