Kar 32 držav je sodelovalo v že osmi vsakoletni mednarodni operaciji Srebrna sekira, v osrčju katere so zasegi nezakonitih pesticidov. Poleg članic Evropske unije so svoje sile priključile še Avstralija, Brazilija, Ukrajina, Združeno kraljestvo in ZDA. V akciji, ki je trajala od 23. januarja pa do 28. aprila letos, so zasegli 2040 ton lažnih ali nezakonitih pesticidov, aretirali 21 osumljencev in onemogočili delovanje več obratov za proizvodnjo teh snovi. Gre za rekorden zaseg prepovedanih in ponarejenih fitofarmacevtskih sredstev. Vseeno je to le kaplja v morje, saj po oceni strokovnjakov na evropskih trgih vsako leto konča neverjetnih 48.300 ton nezakonitih pesticidov. Skupno jih v EU porabijo 350.000 ton na leto.
Organi pregona so preiskave izvajali tako na kopenskih kot morskih mejah, notranjih trgih, pri paketni in spletni prodaji. Primeri zlorab segajo namreč od trgovanja s ponarejenimi ali napačno označenimi izdelki do nepravilnega ali nezakonitega uvoza prepovedanih snovi, kot je na primer klorpirifos, insekticid za zatiranje škodljivcev na sadju in zelenjavi. Medtem ko Azija ostaja glavni vir nezakonitih pesticidov, velik del proizvodnje in končne obdelave poteka v EU. Na črnem trgu so sicer zaznali največ kršitev prodaje ponaredkov, prepovedanih izdelkov in nereguliranega uvoza v EU, tako prek spleta kot po tradicionalnih poteh.
V osmih letih zasegli
sedem tisoč ton
Prvo Srebrno sekiro so v odziv na nevarno trgovino z nezakonitimi pesticidi organizirali leta 2015, ko so v pristaniščih in na letališčih sedmih držav odkrili 190 ton nezakonitih in ponarejenih pesticidov. V vseh osmih akcijah doslej so zasegli 6961 ton ilegalnih pesticidov. »Z operacijo želimo opozoriti tudi na posledice, ki jih prinašajo te snovi. Morda se jih res dobi po nizki ceni, a zanje vseeno drago plačamo. Močno namreč obremenjujejo okolje, javno zdravje, kmetijstvo, ogrožajo tudi obstoj čebeljih družin. Z njihovo odstranitvijo s trga prispevamo k varnejši in bolj zdravi prihodnosti državljanov,« je pojasnila Catherine De Bolle, izvršna direktorica Europola. Industrija pesticidov je ena najbolj reguliranih, pesticidi pa sodijo med najbolj nadzorovane proizvode na svetu, opozarjajo v evropskem policijskem uradu. Z njimi je mogoče trgovati in jih uporabljati v EU le, če so dokazano varni in odobreni. Ponarejeni in nezakoniti pesticidi negativno vplivajo na gospodarstvo EU in ugled zakonitih udeležencev v celotni agroživilski verigi.
Nezakonita trgovina predstavlja od deset do 15 odstotkov trga s pesticidi v EU, storilci s kilogramom nelegalnih pesticidov zaslužijo do 70 evrov. Švedski preiskovalni novinar Staffan Dahllöf je pred tremi leti v članku Nezakoniti pesticidi: majhno tveganje, veliki dobički, šibke sankcije s pomočjo drugih evropskih raziskovalnih novinarjev, tudi slovenske ekipe Oštro, razkril grdote črnega trgovanja z velikimi zaslužki in relativno nizkim tveganjem. Ti zločini proti okolju se namreč skoraj nikoli ne znajdejo na sodiščih. Kako pa ta kazniva dejanja sploh potekajo? Začne se na Kitajskem, kjer nepridipravi nabavijo nedovoljene kemikalije, za liter odštejejo 14 evrov. Na evropskem črnem trgu jih nato prodajo za petkrat več. Brez stroškov embalaže in transporta je čistega dobička 70 evrov pri litru, so pojasnili na Europolu. Trg pesticidov v Evropi vsako leto prinese 11 milijard evrov dobička, je še pokazala raziskava evropskih preiskovalnih novinarjev.
