Zaradi neprilagojene hitrosti se pripeti skoraj petina vseh prometnih nesreč (več se jih le še zaradi nepravilnih premikov z vozilom), še vedno pa je najpogostejši vzrok za nesreče s smrtnim izidom in hudimi poškodbami. V prvi polovici letošnjega leta se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1735 nesreč, kar je za odtenek manj kot lani, v njih je umrlo 12 ljudi, 164 pa jih je bilo huje poškodovanih, kar je za desetino več kot lani.
»Delež umrlih zaradi neprilagojene hitrosti v prvi polovici leta med vsemi žrtvami na cestah znaša kar 44,4 odstotka,« statistiko navajajo v Agenciji za varnost prometa (AVP). Z izjemo kovidnega leta 2020, ko je v enakem obdobju umrlo enajst oseb, je letošnje število žrtev najnižje v zadnjih petih letih. Najbolj sicer izstopata dve številki – 23 umrlih leta 2021 in 17 leto kasneje.
Največ tovrstnih nesreč povzročijo vozniki avtomobilov, v zadnjih letih je njihov delež v povprečju znašal skoraj 70 odstotkov. Tako ne preseneča, da je v prvi polovici letošnjega leta v nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti umrlo največ voznikov avtomobilov (šest), sledijo vozniki enoslednih motornih vozil (štirje mrtvi). Med žrtvami sta bila še voznik tovornjaka in voznik trikolesa. Najbolj rizični za povzročitev takih nesreč so vozniki med 18. in 34. letom starosti, plin pa radi »pohodijo« tudi starejši vozniki. »Starejši vozniki (nad 65 let) so povzročili 7,3 odstotka teh nesreč, in to kljub dejstvu, da so kot vozniki relativno manj prisotni na cesti kot vozniki drugih starostnih skupin,« izpostavljajo na AVP. Statistika za petletno obdobje kaže, da največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti povzročijo vozniki v starostnih skupinah od 45 do 54 let (okoli četrtino) ter od 25 do 34 let (okoli petino).
Najbolj nevarna so naselja
Največ prometnih nesreč z neprilagojeno hitrostjo policisti zabeležijo na cestah v naseljih, v prvi polovici letošnjega leta kar 874, kar je največ v zadnjih petih letih. V petletnem obdobju se je na takih cestah pripetilo 53 odstotkov vseh nesreč, sledijo regionalne (19 odstotkov) ter avtoceste in hitre ceste (13 odstotkov nesreč).
Največ ljudi je umrlo v nesrečah na regionalnih cestah (35 odstotkov), sledijo ceste v naseljih (29 odstotkov) ter avtoceste in hitre ceste (19 odstotkov). Prikazovalniki hitrosti AVP, nameščeni na 15 lokacijah po državi, so pokazali, da se največje prekoračitve dogajajo v naseljih (v Rušah so aprila pri omejitvi hitrosti 50 km/h izmerili hitrost kar 142 km/h, 160-krat pa so izmerili hitrost voženj nad 100 km/h).
»Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za osem- do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno pri času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu,« pa je ob začetku nacionalne preventivne akcije Hitrost povedala direktorica AVP Simona Felser.
Kombinacija z alkoholom
Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pri nesrečah pogosto povezani, na žalost pa mnogokrat vodita v usodne posledice. V prvi polovici letošnjega leta so vozniki pod vplivom alkohola povzročili 642 nesreč, od tega 282 zaradi neprilagojene hitrosti (43,9 odstotka).
Preventivna akcija Hitrost
AVP in policija bosta za izboljšanje prometne varnosti ta teden izvedli evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere bodo policisti ob rednem delu poostreno nadzirali hitrost. Policijske enote bodo na nekaterih relacijah postavile tudi po več zaporednih policijskih kontrol, zato bodo lahko vozniki na svoji poti tudi večkrat kontrolirani. S sloganom Vozimo pametno voznike pozivajo, da vozijo strpno in prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti.
