Dvajset let zapora je včeraj tožilka Zvonka Knavs zahtevala za Lidijo Giuliatti Bajželj in Igorja Bajžlja zaradi napeljevanja k umoru. A sodni senat ji ni sledil, po razmisleku se je postavil na stran obrambe in zakonca oprostil. Kot je pojasnila njegova predsednica Tina Lesar, dokazi, ki jih je ponudilo tožilstvo, niso bili podprti s takšnim dokaznim standardom, ki bi bil potreben za obsodilno sodbo. »V dvomu pa vemo, kaj je treba narediti. Oprostiti,« je izjavila.
Primer sega v poletje 2019, ko so v avtu na Rakovi jelši v Ljubljani našli mrtvega sina obtožencev. Policija je zaključila, da ni umrl nasilne smrti, sumila je, da je šlo za prevelik odmerek droge. Starša tega nista verjela in še vedno ne verjameta, zato sta začela raziskovati na svojo roko. V obtožnici jima je Knavsova očitala, da sta najmanj eni osebi naročila umor Amarja T., ki naj bi bil po njunem mnenju kriv za Andrejevo smrt. Za to naj bi plačala 15.000 evrov, ker pa likvidacije ni bilo, sta umor naročila še Enesu M. A ta da je prekrižal njune načrte, saj je o tem obvestil Amarja, ta pa je poklical policijo. Tožilka je včeraj v končni besedi zatrdila, da so dokazi, predvsem pričanje Enesa, Amarja in še ene priče ter posnetki pogovorov, ki jih je dosledno snemala obtožena Giuliatti-Bajžljeva, zanju obremenilni. Zlasti njen pogovor z Enesom, ko naj bi mu naročila umor. »Sama je takrat povedala, da ne bo odnehala, da je ne bo nihče ustavil. Da bo zadevo opravila lastnoročno, če je ne bo nihče drug,« je pojasnila tožilka. Prepričana je, da ni bil Enes tisti, ki naj bi obtoženko napeljeval k dejanju, kakor vztraja obramba, temveč ona njega.
Besede le izraz jeze in nemoči
»Obtožena sta kaznivo dejanje izpeljevala vztrajno, naklepno, organizirano in premišljeno, pri čemer nista izbirala sredstev, vodila pa ju je želja po maščevanju sinove smrti,« je tožilka utemeljila svojo odločitev za predlagano kazen. Obtožena sta jo zavzeto poslušala, glavi sta imela naslonjeni na roki, večkrat sta odkimala z glavo in zagodrnjala, ko se z njo nista strinjala. Lidija Giuliatti Bajželj je nato še enkrat ponovila, da je nedolžna ter da če je kdo koga napeljeval k čemur koli, je bil to Enes. »Priče lažejo. In ne samo to, še zagovorijo se večkrat. Veste, izrečena beseda se nikoli ne pozabi,« je glasno povedala, besede pa poudarila z dvignjeno dlanjo, stisnjeno v pest. »Te priče pravijo, da se bojijo mene, ampak tudi mene je strah teh kriminalcev. Borim se s svojim orožjem – besedami in raziskovanjem,« je ponovila. Zanikala je, da bi komur koli grozila, in zatrdila, da je Amar aktiven tvorec konstrukta proti njima, ne pa žrtev. Poudarila je, da je sinovo smrt preiskovala po pravni poti, najemala strokovnjake, forenzike in da torej ni logično, da bi ob vsem tem iskala še nekoga za umor. »Ko sem jezna, marsikaj rečem. Tudi kaj, česar ne mislim. To je le izraz jeze in nemoči,« pa je upravičila včasih ostre besede na različnih posnetkih.
Brez trdnih dokazov
Njen zagovornik David Sluga je zahteval oprostilno sodbo, prav tako zagovornika njenega moža Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič. »Ni napeljevala k umoru, temveč le raziskovala informacije. Kriva je le tega, da se je zavzemala za pravico za svojega sina. A ne z napeljevanjem k umoru, temveč po pravni poti,« je poudaril Sluga in ponovil, da je bil Enes tisti, ki je obtoženo napeljeval h kaznivemu dejanju. Tožilka pa da je »kot noj, ki glavo potisne v pesek, ki ga ne zanima realnost, temveč le sledi lastni hipotezi«. Tudi zagovornika drugoobtoženega nista videla druge možnosti, kot da senat izreče oprostilno sodbo. Da tudi po zaključenem dokaznem postopku ni jasno, koga naj bi za umor najel Bajželj in kdaj, prav tako da ni nobenega dokaza, da bi zakonca za morilca imela denar; med hišno preiskavo ga niso našli, tudi nobenega posojila nista imela.
Sodnica je po izreku oprostilne sodbe pojasnila, da pri odločitvi glede Bajžljeve krivde senat ni imel težke odločitve. Za obsodbo ni bilo dokazov. O njegovi soprogi pa dejala, da so bili glavni dokaz tožilstva njene izjave na posnetkih. Vendar je senat ocenil, da je mogoče verjeti njenemu zagovoru. In sicer, da je Enesu napletla izmišljeno zgodbo, da bi morda iz njega izvabila informacije, povezane s sinovo smrtjo. »Nismo prepričani, da ste tisto, kar ste izrekli, res hoteli storiti,« je izjavila sodnica, »je pa mogoče vse tole nauk za vas, da ne govorite naokrog takšnih stvari.« Obtoženka se je ob teh besedah posmejala, sodnica pa odvrnila, da vse skupaj ni prav nič smešno. Tožilka je že napovedala, da se bo zoper sodbo pritožila.
