Maribor. Z vklenjenimi rokami in nogami je pred mariborsko okrožno sodnico Ksenijo Hrastnik stopil 20-letni Lazar Terentić, obtožen, da je maja v garsonjeri na Partizanski cesti v Mariboru vzel življenje sedem let starejši Emiliji M., s katero sta intimno prijateljevala kakšnega pol leta. Terentić je partnerico najprej brutalno pretepel in hudo poškodoval, nato pa jo tako dolgo stiskal za vrat, dokler se ni zadušila. Zločin je bil v mestu ob Dravi še posebno odmeven zaradi obnašanja obtoženega po dejanju, saj je poleg mrtve ženske prespal dve noči in se ves ta čas pretvarjal, kakor da sta se zgolj malo sporekla.
Bo posnetek razjasnil (ne)prištevnost?
Tožilka Tadeja Majcen Terentiću očita kaznivo dejanje uboja. Kaj se je premaknilo v njegovi glavi, še dolgo ne bo jasno, saj je na včerajšnjem pričetku sojenja napovedal, da se bo do nadaljnjega branil z molkom. S to izjavo ni nikogar presenetil. Njegov zagovornik Simon Dolinšek je že ne predobravnavnem naroku nakazal, da bo obramba na sojenju igrala na karto neprištevnosti. Za zdaj o obtoženem velja, da je bil v času dejanja povsem prišteven. Tako je ocenil psihiater Mladen Vrabič, ki v spisu ni našel nobenega relevantnega podatka, ki bi lahko vplival na drugačno izvedensko oceno, odvetnik Dolinšek pa je sodišču posredoval avdioposnetke, iz katerih naj bi bilo izhajalo, da ima obtoženi že nekaj časa psihične težave. Kaj se sliši na posnetku, javno ni bilo predstavljeno, neuradno pa smo izvedeli, da je obrambi posnetek posredoval oče obtoženega, ki je že lansko jesen opazil, da Terentić ni najboljšega zdravja, in ga je zaradi tega naročil pri psihiatru, sinovo vedenje in pogovore z njim pa je snemal.
Na prostor za priče sta stopila zakonca, ki s tremi otroki živita v stanovanju na Partizanski cesti v Mariboru. V noči na 26. maj sta slišala, da je bilo v sosednjem stanovanju nekaj narobe. »Okoli 23. ure sva slišala hrup. Ženska je kričala: Pusti me! Vsaj štirikrat je to izgovorila, šla sem do vhodnih vrat in skozi kukalo videla moškega na hodniku, ki je nekaj tipkal na telefon. Mislila sem, da se je skregal z žensko, da je ona odšla,« se je spominjala priča. Naslednje jutro ji je obtoženi okoli 7.30 večkrat silovito potrkal na vrata. Ker je bil mož v službi, sosedu ni upala odpreti. Poklicala je moža, on pa svojega najemodajalca in ga prosil, naj pri človeku, ki je oddajal sosednje stanovanje, preveri, kaj se tam dogaja. Najemodajalec je poklical lastnika sosednjega stanovanja, ta pa mu je odgovoril, da naj bi bil njegov najemnik v bolnišnici. Ker se je možu vse skupaj zdelo čudno, je v petek, 26. maja, ko se je okoli 16.30 vrnil iz službe, Terentiću na vrata potrkal on. Vprašal ga je, kaj je hotel, on se mu je opravičil in mu rekel, da je hotel prositi za cigareto. Sosed se mu je zdel čuden, opazil je tudi, da je malo nižje od vratu popraskan.
Šokiral mater pokojne
Kot rečeno, je priča tiste usodne noči, ko so v sosednjem stanovanju kriki potihnili, pogledala na hodnik in videla, da Terentić tipka po mobilnem telefonu. Kriminalisti so ugotovili, da je obtoženi takrat poklical svojo mater in ji povedal, da je Emilija prišla k njemu in da sta se sprla. Razlagal ji je, da ga je napadla, da sta se začela prerivati, podatek, da je partnerica mrtva, pa je materi zatajil. Da poleg njega leži krvava in da je verjetno v komi, je Terentić priznal šele v soboto materi pokojne, ki jo je zaskrbelo za hčer, ker se ji ni oglasila na telefon, zato je poklicala še obtoženega. Mati žrtve je nemudoma poklicala svojo drugo hčer in njenega partnerja in jima hitela razlagati, kaj ji je rekel Lazar. Slednjega je tako poklical še Emilijin svak, Lazar pa mu je ponovil iste besede, s katerimi je šokiral že taščo, zato sta sestra pokojne in njen partner skočila v avto in oddrvela proti Partizanski cesti, med vožnjo pa poklicala na 112 in prijavila, kaj se je zgodilo. Reševalci nesrečni Emiliji niso mogli več pomagati.
