Obtožena Maja Nosan, ki je na novembrskem predobravnavnem naroku priznala uboj zunajzakonskega partnerja Alena P., vendar sodnica njenega priznanja ni sprejela, se na današnjem začetku glavne obravnave pred petčlanskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča ni želela zagovarjati. Predsednica senata Neva Bizjak je zato zgolj prebrala njeno izpoved iz sodne preiskave, ko je opisala okoliščine junijske tragične smrti Alena P. 

Nasilje se je začelo dva meseca pred ubojem

V preiskavi je povedala, da sta bila z Alenom partnerja približno pet let. Najprej sta živela na kmetiji, nato pa sta se preselila v Kočevje, kjer sta najemala garsonjero. Oba sta bila brez službe, Alen pa je približno eno leto pred ubojem začel vsakodnevno piti večje količine alkohola. Tudi sama je pila, vendar manj in ne vsak dan. Pokojni naj bi bil psihično in verbalno nasilen do nje že v preteklosti, približno dva meseca pred ubojem pa naj bi se začelo tudi fizično nasilje. Tepel naj bi jo, kadar je bil pijan, maja letos jo je denimo s pestjo tako močno udaril po nosu, da je morala po pomoč v zdravstveni dom. Takrat ga je tudi sama udarila nazaj, in sicer ga je s skodelico udarila po glavi. Ob drugi priložnosti naj bi mu vrnila s ponvijo po glavi.

Kritičnega dne se obtožena ne spominja v celoti. Alen je šel že dopoldne v trgovino po vino in pivo, ona je skuhala kosilo, na obisk je prišel tudi sosed, po njegovem odhodu pa sta nadaljevala s pitjem. Po lastni oceni je spila približno pol litra vina, kar je bržkone zadržana ocena, saj je toksikološka preiskava pokazala, da je imela v urinu 3,8, v krvi pa 2,4 promila alkohola (ena izmed sosed je povedala, da naj bi bilo v njunem stanovanju sicer »pestro« tudi prejšnji večer). Pred usodnim dogodkom sta se sprla, obtož​ena niti sama ne ve, zakaj, se pa spominja, da sta si v jezi povedala marsikaj. Da ga je med prepirom zabodla z nožem s 14-centimetrskim rezilom, pa se ne spominja več. Spomni se le, da je stopila iz stanovanja, na hodniku pa je ležal okrvavljeni Alen. 

Ni več kazal znakov življenja

Kot sta danes na sojenju povedala reševalca iz kočevskega zdravstvenega doma, je Alen na hodniku ležal s hrbtom obrnjen proti zidu in ni kazal znakov življenja. Samo še dvakrat je oprl usta, vendar zraka ni mogel zajeti. Zato sta začela z reanimacijo in pri nameščanju defibrilatorja opazila približno centimeter dolgo vbodno rano pod desno ključnico. Vmes je iz stanovanja prišla Maja Nosan, ki je v okrvavljenih rokah držala telefon in dejala, da mora nekoga poklicati. Na vprašanje reševalke, ali ga je zabodla, je sprva molčala, ko je reševalka ponovila vprašanje, pa ji je odgovorila: »Ja, malo.« Kasneje, ko je na hodniku čepela ob steni, naj bi dejala še: »Nisem ga hotela toliko.« Tako je v uradni zaznamek zapisal kriminalist, ki je danes na sojenju pojasnil, da jo je policistka nato podučila o njenih pravicah in odpeljala stran od trupla. 

Tožilec je v predstavitvi obtožnice pojasnil, da ji očita kaznivo dejanje uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, na novembrskem predobravnavnem naroku pa je v primeru njenega priznanja krivde predlagal sedem let zapora. Kot smo že poročali, je Maja Nosan krivdo tedaj priznala, vendar sodnica Eva Senica Visočnik njenega priznanja ni sprejela, saj se Nosanova usodnih trenutkov niti ne spominja. 

 

 

 

 

Priporočamo