Uporaba mobilnega telefona za volanom, pa naj gre za klepetanje, pisanje sporočil ali preverjanje družbenih omrežij, je smrtno nevarna. V petih sekundah pri hitrosti 50 kilometrov na uro voznik namreč na slepo prevozi skoraj 70 metrov, na avtocesti pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa več kot 180 metrov. »Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi,« opozarjajo v Agenciji za varnost prometa (AVP). Voznikova pozornost je v takih situacijah zmanjšana v treh vidikih – vidnem, saj je pogled usmerjen v zaslon, telesnem, saj nima rok na volanu, in miselnem, saj ne razmišlja o vožnji. Tveganje nastanka prometne nesreče se v takih primerih zato poveča za od štiri- do 23-krat, kažejo tudi mednarodne raziskave. Študije so pokazale na polovico slabši reakcijski čas voznikov, ki med vožnjo počnejo kaj drugega kot zgolj vozijo, obenem so zabeležili daljši zavorni čas, vijuganje po cesti, vožnjo na premajhni varnostni razdalji, neenakomeren tempo vožnje ter slabše zaznavanje prometnih znakov in semaforjev.
Več kršitev na kolesih in e-skirojih
Sodeč po številkah se stanje na tem področju z leti izboljšuje, kar strokovnjaki pripisujejo poostreni zakonodaji, policijskemu nadzoru in ozaveščanju AVP vse leto. Lani je policija s telefonom v rokah ujela 25.670 voznikov, predlani okoli četrtino več (33.297), leta 2020 pa kar okoli 30 odstotkov več (36.771). Gre za najmanjše število kršitev vse od leta 2017 dalje. Skoraj tretjina kršiteljev je starih med 35 in 44 leti, okoli četrtina pa med 45 in 54 leti, prevladujejo vozniki osebnih vozil (skoraj dve tretjini), sledijo tovornjakarji s slabo četrtino ter kolesarji, pri katerih so policisti lani našteli kar tretjino prekrškov več kot leto prej. »Naraščajo tudi kršitve pri voznikih e-skirojev, teh je bilo lani 35, predlani pa le devet,« še navajajo v AVP. Nujno je treba opozoriti tudi na zamišljene pešce, ki s pogledom, uprtim v telefon, na prehodih ali pločnikih ogrožajo tako sebe kot druge. V takih primerih so njihove pravočasne in ustrezne reakcije zmanjšane za kar 60 odstotkov. Ameriški strokovnjaki so že pred leti opravili preizkus pozornosti pešcev, ko so na ulico poslali klovna na monociklu. Redek nenavaden pojav je opazila le četrtina tistih, ki je klepetala po telefonu ter več kot polovica drugih, ki ni uporabljala mobitela. Raziskovalci so sklenili, da uporabniki mobitelov sploh ne opazijo dogajanja okoli sebe, fenomen pa poimenovali nenamerna slepota.
Pozornost odvračata tudi
radio in klima
Mobilni telefon ne šteje med primarne vzroke za nastanek nesreč, je pa izjemno pomemben dejavnik tveganja za njihov nastanek, v doktorski nalogi ugotavlja tudi dr. Tina Cvahte Ojsteršek z mariborske fakultete za logistiko. Pozornost voznika od prometa poleg mobitelov odvrača tudi upravljanje sistemov v vozilu – radia, navigacije ali klime, je pokazal njen terenski eksperiment. Čeprav je po zakonu dovoljeno, strokovnjaki odsvetujejo tudi prostoročno telefoniranje, saj prav tako odvrača pozornost voznikov in zato ni varno. Policisti bodo do konca tega tedna v preventivni akciji AVP Varno brez telefona v prometu dodatno nadzirali njihovo uporabo v prometu pa tudi uporabo tablic, prenosnih računalnikov, slušalk … med vožnjo. »Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih naj počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!« policija in AVP pozivata voznike.
