Francoski državljan libanonskih korenin dr. Michel Stephan, nekoč zaposlen na Kemijskem inštitutu, v zaporu na Dobu prestaja osemletno zaporno kazen zaradi napeljevanja k uboju nekdanjega sodelavca prof. dr. Janeza Plavca. K temu, da bi se mu ga pomagal »znebiti«, je pred leti nagovarjal Iračana Alija H. R. R., ta pa ga je prijavil policiji. Leta 2017 so Stephana zaradi tega priprli in kasneje obsodili. »Odtlej je Ali zanj trn v peti,« je včeraj dejala tožilka Ana Kirm in izpostavila neverjetno zavržen način, na katerega obdolženi rešuje svoje »težave«. Iračan, ki da ga je s prijavo policiji izdal in ga je zato hotel »pospraviti«, se je namreč naslednji znašel na njegovem seznamu za odstrel. »Če priče ne bo, se sojenje ustavi,« naj bi po navedbah tožilstva razmišljal obtoženi. Tako je med novembrom in decembrom 2017 v priporu na Povšetovi v Ljubljani iskal nekoga, ki bi Alija likvidiral. Med sprehodi naj bi k umoru nagovarjal Alena Kraljevića, s katerim sta si delila celico, prek njega pa nato še Mervana Šljivarja, ki bi zunaj zaporniških zidov našel nekoga za to krvavo opravilo. A čeprav je slednji njegovo ponudbo nemudoma zavrnil, je bil Stephan po navedbah tožilstva neustavljiv in izjemno vztrajen. Za umor je bil pripravljen plačati 30.000 evrov, polovico bi storilci dobili pred dejanjem, polovico po njem.
Trije scenariji za smrt
»Naročil je, da ga je treba likvidirati tako, da bo izginil in ga bodo vodili kot pogrešano osebo,« je načrt že v obtožnici predstavila tožilka, scenariji za »izginotje« pa so bili trije. Po prvem bi Alija poškropili z živim srebrom, truplo bi posuli z nekim prahom, da ga ne bi zavohali psi, nato pa bi ga zakopali. Po drugem bi skozi kukalo vrat v njegovo stanovanje spustili bojni strup, po tretjem pa bi ga »prerešetali z rafali«. Ne le da Kraljević in Šljivar nista pomagala pri izvedbi morilskega načrta, ampak sta Stephana prijavila policiji. Nekdanji sostanovalec s Povšetove je svoje navedbe podkrepil še z določenimi zapiski, rokopis iz katerih je forenzik za pisavo potrdil kot Stephanov (ta še naprej vztraja, da je ponarejen). Olajševalnih okoliščin tožilka ni našla, med oteževalnimi pa je izpostavila obtoženčevo prejšnjo obsodbo za podobno kaznivo dejanje, napeljevanje k najhujšemu zločinu ter Stephanovo vztrajnost in osredotočenost na cilj brez izbire sredstev. »Predlagam kazen v višini 17 let,« je zaključila tožilka Ana Kirm.
Kengurujsko sodišče
Obtoženi, ki krivde ne priznava, je bil z njenimi navedbami vidno nezadovoljen. »Priči sta za tožilstvo kot bogova, brezmadežni, v vsem imata prav. Prič iz pripora, ki sem jih sam predlagal, pa niso hoteli zaslišati. Kaj takega se dogaja samo na kengurujskih sodiščih!« je Stephan z izrazom za skorumpirano sojenje okrcal vse, ki ga preganjajo. Po mnenju obrambe sta obe priči, na katerih naj bi tožilstvo zgradilo obtožbo, neverodostojni. Zlasti Kraljević naj bi si v priporu nakopal več sovražnikov, eden, ki ga je ogoljufal, ga je celo tako pretepel, da je jokal. »Ta je imel v sobi dostop do vseh obtoženčevih listin. Enostavno bi lahko 'ustvaril' zgodbo o napeljevanju,« je opozoril zagovornik Gorazd Fišer.
V nasprotju s stranko, ki misli, da si je Kraljević celotno zgodbo izmislil na pobudo policije, je odvetnik prepričan, da ga je gnalo maščevanje. »Od Stephana si je namreč obetal denar, ki pa ga ni dobil,« je bil jasen. Med možnimi motivi je izpostavil še maščevanje njemu samemu (torej odvetniku Fišerju), saj je v nekem primeru, v katerem je bil Kraljević obsojen, on zastopal oškodovanko. »Kraljević je spreten manipulator in koristolovec, tudi laž mu ni tuja. Glavni motiv zanj je bil denar,« je opisal ključno pričo, za navedbe obeh pa dejal, da so brez stvarne podlage, da ne držijo ali pa si nasprotujejo. Dodal je, da je Stephan le redko hodil na sprehode (kako bi ju potem lahko ravno na svežem zraku napeljeval k nečednemu dejanju?), da ne govori slovensko in naš jezik tudi razume izredno slabo (kot navajata priči) … »Obdolženi živi v svetu kemije. Že v običajnih razmerah se slabo znajde, še toliko manj pa v priporu,« je Fišer še povedal o svoji stranki in predlagal izrek oprostilne sodbe.
