Sredi lanskega maja je bilo na ljubljanski Metelkovi posiljeno 17-letno dekle. Dvakrat. Najprej ji je storil silo takrat 45-letni državljan Nigerije, kmalu zatem pa še 23-letni državljan Somalije. Sodili so jima ločeno, ker je bilo za Somalijca zaradi neprištevnosti predlagano obvezno psihiatrično zdravljenje. Nigerijec z veljavnim dovoljenjem za prebivanje pri nas je sredi lanskega novembra na sodišču krivdo priznal in za posilstvo dobil tri leta zapora. Po pritožbi tožilstva mu je nedavno višje sodišče kazen zvišalo na štiri leta. V zaporu pa bo še pol leta dlje, saj je bil obsojen tudi zaradi preprodaje drog. Tožilstvo je za tujca, ki je na podlagi veljavnega dovoljenja za prebivanje že več let bival tukaj, predlagalo tudi izgon iz države, vendar mu senat višjih sodnic ni ugodil.

Opozoril je tudi na starostno razliko med napadalcem in žrtvijo; poznal jo je že od prej, v preteklosti sta se večkrat videvala in pogovarjala o vsakdanjih stvareh, tako da je vedel, da gre za zelo mlado in neizkušeno osebo.

Brezobzirno jo je zlorabil

Višje sodišče se je torej strinjalo, da je za posilstvo triletna zaporna kazen prenizka. Za takšno kaznivo dejanje je sicer zagroženih od šest mesecev do pet let zapora, prvostopenjsko sodišče pa je pri odmeri kazni premalo upoštevalo posledice, ki jih je pustilo na oškodovanki. Šlo je za mlado dekle, piše v sodbi, in on je izkoristil njeno slabo psihično stanje, saj mu je pred tem povedala, da je pokadila džoint in da se zaradi tega ne zaveda, kje je in kaj se dogaja okoli nje. Posilstvo se je zgodilo sredi belega dne
in v zanjo zelo ponižujočih okoliščinah. Zaprl jo je v toaletne prostore, si nadel kondom in brez njene privolitve z njo agresivno spolno občeval. Potem jo je tam pustil in odšel. Prvostopenjsko sodišče je sicer upoštevalo ugotovitve izvedenke, da je bila zaradi tega šokirana in prestrašena, težave je imela s spanjem, koncentracijo, bila je razdražljiva, pestile so jo nočne more. Razvila se ji je posttravmatska stresna motnja, zaradi katere bo lahko imela zelo hude posledice. Premalo pa je sodišče upoštevalo, da je bila zaradi posledic tudi večkrat hospitalizirana, je ocenil pritožbeni senat.

Pogoji za izgon

Pogoj za izgon tujca je, “da je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red in javno varnost, ki presega preteklo nevarnost, ki se je izrazila v trenutku kaznivega dejanja”. Pri odločanju o izgonu lahko sodišče upošteva posamezne okoliščine, kot je poprejšnja (ne)kaznovanost. Upošteva lahko tudi njegovo kasnejše ravnanje, kot je prostovoljna odprava posledic kaznivega dejanja, poravnava škode ali kaka druga oblika aktivnega kesanja. Pri tem pa mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže čezmerno v pravice do družinskega življenja, katere bistvo je vzajemno uživanje staršev in otrok v skupnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice je razvilo merila, s katerimi poskuša zagotoviti pravično ravnovesje med državnim interesom po zagotavljanju javnega reda in varnosti ter pravico do družinskega življenja, še piše v sodbi.

Priznal in obžaloval

Opozoril je tudi na starostno razliko med napadalcem in žrtvijo; poznal jo je že od prej, v preteklosti sta se večkrat videvala in pogovarjala o vsakdanjih stvareh, tako da je vedel, da gre za zelo mlado in neizkušeno osebo. Kar je v povezavi z njenim tedanjim slabim psihičnim stanjem brezobzirno zlorabil, piše v sodbi. Zato torej ne tri, ampak štiri leta zapora. Kazen zaradi preprodaje drog (eno leto) je ostala enaka, nanjo se ni nihče pritožil. Enotno kazen pa je senat s prejšnjih treh let in deset mesecev zvišal na štiri leta in pol zapora. Tožilstvo je sicer terjalo višjo enotno kazen, a je sodišče opozorilo, da je k posledicam, ki jih je utrpelo dekle, prispeval tudi drugi storilec. Ki jo je le kratek čas po tem, ko je videl, kaj je storil prvi, prav tako spolno zlorabil. Opozorilo je tudi na olajševalne okoliščine, da je kaznivo dejanje priznal, ga obžaloval in da doslej še ni bil obsojen.

Kljub teži, načinu in okoliščinam kaznivih dejanj, predvsem posilstva, pa niso podane takšne osebne okoliščine, ki bi pomenile resno grožnjo za javni red ali javno varnost, da bi mu izreklo še stransko kazen izgona iz države. Kot piše v sodbi, je do takrat v Sloveniji bival že deset let, na območju EU pa 15. Že leta 2015 je vložil prošnjo za azil, je oče otroka, ki je slovenski državljan in živi pri mami. Ima stike z otrokom (čeprav bi jih lahko imel več), preživnino plačuje (čeprav neredno), nekaj časa je bil zaposlen, z epidemijo koronavirusa pa je službo izgubil, a je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, so argumenti, da mu izgona niso izrekli. 

Ne le posilstvo

Štiriindvajsetletnemu somalijskemu državljanu, ki je dekle v drugo spolno zlorabil, je tožilstvo očitalo tudi rop, povzročitev lahke telesne poškodbe in poškodovanje tuje stvari. Ker je izvedenec ocenil, da je bil neprišteven, je tožilstvo vložilo predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu. Obtožencu z urejenim stalnim bivanjem v Sloveniji torej ne bo treba v zapor.

Priporočamo