Še ne dve leti stara Danka Ilić je 26. marca letos izginila z dvorišča družinske počitniške hiške v Banjskem Polju pri kraju Bor na vzhodu Srbije, kjer se je igrala z mamo in bratcem. V obsežni iskalni akciji, v kateri je sodelovalo na stotine gasilcev, policistov, vojakov in prostovoljcev, je niso našli, so pa 4. aprila aretirali zaposlena v lokalnem komunalnem podjetju Dejana Dragijevića in Srđana Jankovića.
Sprva naj bi oba priznala, da sta deklico povozila s službenim avtom, Dragijević naj bi celo natančno opisal, kako jo je potem z golimi rokami zadavil. Trupla naj bi se znebila na deponiji, dva dni kasneje pa naj bi ga Dragijevićeva oče Radoslav in brat Dalibor prestavila drugam. Kljub obsežnim iskalnim akcijam trupla do danes niso našli. Janković se je na zaslišanju izrekel za nedolžnega in ni več govoril s policijo, Dragijević pa je domnevno priznanje (da je priznal, je javnosti že med potekom preiskave potrdila kar policija) umaknil nekaj mesecev kasneje.
Brez materialnih dokazov
Obtožnica, ki jo je tožilstvo proti osumljenima vložilo konec septembra, je zdaj pravnomočna, za vsakega je predlagan dosmrtni zapor. Obtožnico so vložili tudi proti Radoslavu Dragijeviću, ki naj bi s sinom Daliborjem truplo Danke prestavil. Slednji je sicer kmalu po aretaciji aprila letos umrl v policijskem pridržanju. Mediji so takrat pisali, da zaradi policijskega nasilja.
Obtožnici navkljub primer ostaja zavit v tančico skrivnosti. Ker dekličinega trupla niso našli, obstaja možnost, da je še živa, uradno je sploh še niso razglasili za mrtvo. Po poročanju srbskega Blica obtožnica temelji na pričah, ki obtoženca postavljajo na kraj Dankinega izginotja, podobno kažejo tudi posnetki nadzornih kamer in GPS službenega avta. Tožilstvo pa kot dokaz sprejema tudi priznanje enega oziroma obeh, saj ga kljub kasnejšemu umiku jemljejo za verodostojno. Številni srbski odvetniki pa so glede tega dokaj kritični. Navajajo namreč, da obtoženih z Danko ne povezuje niti en dokaz (bioloških sledi deklice niso našli ne v avtu ne na številnih drugih predmetih), poleg tega brez trupla ni povsem jasno, ali je sploh mrtva.
Rada bi jo pokopala
»Rad bi le vedel, kje je truplo moje hčere, da bi jo z Ivano lahko pokopala. To, da ne vem, kje je, mi ne da miru,« je z drhtečim glasom za medije spregovoril Dankin oče Miloš Ilić. Želi si, da bi se ta agonija čim prej končala ter da bi obtoženi prejeli zasluženo kazen. »Potrditev obtožnice mi prav nič ne pomeni,« pa se je za srbsko Republiko odzvala mama Ivana Ilić. »Sta, kjer morata biti. Ne zaslužita si svobode, ne zaslužita si, da nanju sije sonce. Mislim, da vsi trije zelo dobro vedo, kaj so storili in kje je moja Danka, ter da so vse skupaj storili v dogovoru,« je še dejala glede obtoženih. »Mojega otroka ni več, prav tako ni njenega trupla. Iz dneva v dan težje se borim s to bolečino. Nihče si ne more niti predstavljati, kako hudo je to,« je skrušena. Upa, da bo vsaj na sojenju izvedela, kaj se je zgodilo z njeno deklico. Njene stvari so še v domači hiši, vreči stran jih ne zmore. Jemlje jih v roke, objema, joče in razmišlja o hčeri.
