Te dni na ljubljanskem sodišču potekajo predobravnavni naroki zoper skupino, tožilec Matija Hostnik ji očita, da se je povezala v hudodelsko združbo, ki naj bi pri uvozu in preprodaji avtov utajila za več kot 1,2 milijona evrov davkov. Kolovodja naj bi bil podjetnik Tomaž Stopar, ki pa pred sodnika Cirila Keršmanca še ni stopil. Ni jim še uspelo, da bi mu vročili vabilo, niti s pomočjo detektiva ne, zato je sodnik odredil trajno prisilno privedbo. Je pa dal obrambi še eno možnost. Zagovorniku Boštjanu Penku je izročil vabilo, s katerim obtoženca vabi na nov narok 22. decembra. Če bo sodnik dobil povratnico in s tem potrdilo, da je vabilo dejansko dobil, bo prisilno privedbo preklical.
Nečakinja prvoobtoženega Ana Marija Stopar je očitke iz obtožnice že priznala. S tožilstvom je podpisala sporazum o priznanju krivde za dve leti zapora, ki bi se nadomestil z družbeno koristnim delom. Plačati bo morala 5800 evrov denarne kazni, sodišče pa ji bo odvzelo 5400 evrov, ki si jih je nezakonito pridobila. Sodnika je presenetila, ker je s seboj prinesla 194.000 evrov, češ da gre za denar iz utaje davkov, ki ji ga je pred časom izročil stric.
Sporazum o priznanju krivde je podpisal tudi Krunoslav Filipčič, in sicer za dve leti in pet mesecev zapora, ki naj bi se izvedel v obliki tako imenovanega vikend zapora. Filipčič, upokojen, a še vedno delno zaposlen, bo od ponedeljka do petka bival doma in hodil v službo, konce tedna pa preživljal za rešetkami. Plačati bo moral tudi 4800 evrov denarne kazni. Igor Pintarič sicer ni podpisal sporazuma, je pa krivdo priznal neposredno na naroku, potem ko je Hostnik predlagal sedem mesecev zapora, ki bi ga lahko nadomestili z delom v splošno korist. Keršmanc je priznanja sprejel šele po tistem, ko je obtožene temeljito izprašal, kaj sploh priznavajo, kaj nezakonitega so počeli in kakšne so bile njihove relacije do soobtoženih. Pa še potem je dal vedeti, da si do naroka za izrek kazenske sankcije 24. novembra še lahko premisli.
»Prodajalci« iz osmrtnic
Obtoženi podjetnik Rok Furlan, v poslovnem svetu znan kot kralj betona, saj je bil lastnik več ljubljanskih betonarn, pa je vsako krivdo zavrnil. »Ne morem priznati nečesa, česar nisem storil,« je izjavil, preden je eden od dveh njegovih odvetnikov Stojan Zdolšek predlagal izločitev praktično vseh dokazov iz spisa. Kot je dejal, so bile odredbe za hišne preiskave neustrezno obrazložene, na njih pridobljeni dokazi pa so zato nezakoniti in protiustavni. Tožilec je to zanikal, širše pa bo to argumentiral v pisni obliki. Preostale obtožene, Matijo Iskro, Majo Brlec in Matejo Potočnik bo sodnik o morebitnem priznanju krivde vprašal danes.
Obtoženi naj bi bili del slovensko-hrvaške združbe, ki je od začetka leta 2016 do aretacij v začetku leta 2019 iz tujine v Slovenijo in nato na Hrvaško (kjer so jih prodajali končnim lastnikom ali avtohišam) uvažala luksuzne avte, pri čemer naj bi se na različne načine izogibala plačilu davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila. Takšnih primerov naj bi bilo najmanj 115. Prek različnih podjetij, tudi slamnatih, naj bi vozila uvažali večinoma iz Nemčije, pa tudi iz Avstrije. Lastniki in direktorji slamnatih podjetij so bili ljudje s socialnega dna, v njihovem imenu pa naj bi jih upravljali nekateri obtoženi. Glavni pri vsem skupaj naj bi bil Stopar, ki naj bi organiziral logistični del prodaje vozil, skrbel za naročila, za nakup vozil od prodajalcev v Avstriji in Nemčiji, skrbel za pripravo ponudb, oglase na spletu, manipulacije s števci. To naj bi počel v dogovoru s Furlanom kot lastnikom podjetja, delujočega v Münchnu, ki naj bi se združbi pridružil leta 2017. Posluževali so se več različnih načinov, kako utajiti davek, tudi s ponarejanjem dokumentov, v katerih so kot prodajalce vozil iz Nemčije navajali imena, ki so jih našli kar v osmrtnicah, objavljenih v tamkajšnjih medijih.
Vsi razen Furlana so bili v kazenskem postopku tudi na Hrvaškem. In vsi razen Stoparja so tam kazniva dejanja tudi priznali.
