»Storilci iščejo vedno nove načine, orodja in tehnologije, da bi dostopali do žrtev,« je ob robu 13. posveta o spletnih zlorabah otrok opozoril Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na generalni policijski upravi (GPU). Trendi se na področju preiskovanja in odkrivanja spolnih zlorab otrok ves čas spreminjajo, še vedno najpogostejša oblika spolnih zlorab otrok pa ostaja tako imenovani grooming oziroma napeljevanje mladoletnih oseb na spolnost prek spleta. Med mladostniki se vse več pojavlja tudi tako imenovano transakcijsko sekstanje oziroma izmenjevanje posnetkov z intimno vsebino v zameno za plačilo, za kar se odločajo predvsem mladi, ki želijo na hiter način priti do zaslužka. Strokovnjaki omenjajo tudi vlogo vplivnežev, saj naj bi nekateri med njimi tovrstne prakse javno in nekritično izpostavljali.
»Opažamo povečano število posnetkov mladoletnih, ki jih prejmemo od tujih varnostnih organov in na katerih so otroci, ki so se pred kamero razgalili sami, posnetek pa nevede objavili na enem od družbenih omrežij,« še opozarja Tekavec in nadaljuje, da so v večini primerov ugotovili, da so otroci to naredili sami prek spletnih računov staršev.
Do žrtev tudi prek
umetne inteligence
Koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je med novimi in naraščajočimi tveganji na področju spletnih zlorab otrok izpostavil spletno 3D-okolje, tako imenovani metaverzum, do katerega uporabniki dostopajo z očali za virtualno resničnost in kot digitalni liki med seboj komunicirajo zelo podobno kot v fizičnem svetu. Razlikovanje med resničnim in virtualnim svetom tako postaja vse težje, zlasti za otroke. Ločevanje resničnega in virtualnega pa dodatno otežujejo tudi filtri za obdelavo posnetkov ali fotografij, s katerimi si lahko storilci pomladijo ali celo spremenijo obraz in na tak način lažje prelisičijo žrtve. Ko storilec pridobi zaupanje, pa ga izkoristi.
»Slovenski kriminalisti se ves čas usposabljajo in prilagajajo novim trendom, ki jih uporabljajo storilci. Znanje, dobre prakse in orodja za preiskovanje spolnih zlorab otrok si izmenjujejo tudi s tujimi strokovnjaki,« je dejal Tekavec. Dodaja, da morajo del odgovornosti prevzeti tudi starši, saj so ravno ti tisti, ki morajo paziti, kaj otrok na internetu počne, in se zavedati tveganj, še preden mu ponudijo napravo v last. Še toliko bolje je, če se sami najprej pozanimajo o nevarnostih in pasteh interneta ter negativnih vplivih ob nepravilni rabi na otroka.
Tudi po besedah Andreja Motla morajo na tem področju pomembno vlogo odigrati starši in z otroki spregovoriti o tveganjih. Eno pogostih tveganj je manipulacija žrtev preko lažne identitete, ki si jo storilec ustvari na družbenem omrežju, da bi lažje pridobil dostop do žrtve in njeno zaupanje. Kadar do incidenta vseeno pride, pa je treba takoj in učinkovito ukrepati, se iz neželene situacije umakniti, podati prijavo.
Priročnik o smernicah
za ukrepanje
»Na prijavno točko Spletno oko smo lani prejeli in organom pregona posredovali 370 primerov domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, na globalni ravni pa je bilo po podatkih za leto 2021 prijavljenih 85 milijonov tovrstnih posnetkov,« je resnost situacije ponazoril Motl. Pri Spletnem očesu so tako pripravili priročnik o spolnih zlorabah otrok in mladostnikov na spletu, v katerem so predstavljene problematika in tudi smernice za ukrepanje.
