Zaradi izdaje tajnih podatkov je bila na dve leti zapora obsojena Tanja Tolimir, nekdanja vpisničarka na specializiranem državnem tožilstvu. Sodnik Martin Jančar jo je za krivo spoznal le v manjšem delu obtožbe, hujših očitkov, da je denimo pomembne informacije izdajala zloglasnemu kavaškemu klanu, jo je oprostil. »Odločitev je bila vse prej kot lahka. Težjega primera še nisem imel,« je dejal in opozoril, da gre za težko kaznivo dejanje, ki lahko ogrozi življenja policistov in drugih oseb ter tudi državo samo. Tolimirjeva se je sodbe zelo razveselila, objela je svojega zagovornika Roka Križanca, ko je bilo to mogoče, pa tudi svoje starše in pravosodni policistki, ki sta jo iz zapora na Igu privedli na sodišče. Na Ig se je vrnila le še, da vzame svoje stvari, potem pa je bila prosta. Pripor, v katerem je bila od novembra predlani, ji je sodnik namreč odpravil. Ker je v njem prestala približno dve tretjini izrečene kazni, bo, če bo sodba v taki obliki postala pravnomočna, že lahko zaprosila za pogojni odpust.
Po Jančarjevih besedah je vpisničarko služba na specializiranem tožilstvu fascinirala, kar da ni čudno, saj gre za »top gun« med slovenskimi tožilstvi. Vpogled je imela v podatke, ki bi marsikoga zanimali, o primerih so uslužbenci veliko govorili. Da je pregledovala slike osumljenih in komentirala, kdo je »seksi« in kdo ne, kot so med drugim ugotovili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, sodnika ni presenetilo. A da bi izdajala tajne podatke, ki naj bi prek posrednikov, prijateljice oziroma njenega moža, prišli na ušesa kriminalcem, recimo slovenski celici kavaškega klana ali osumljenima preprodaje drog oziroma cigaret, pa ni dovolj dokazov. Le posredni indici, ki bi jih lahko interpretirali, kot jih je tožilstvo, lahko pa tudi na povsem druge načine. Tako se o njeni krivdi ni mogoče izreči onkraj razumnega dvoma, je dejal sodnik.
Ni bila pretirano zapravljiva
Tožilec Luka Moljk je trdil, da je izdajala zaradi koristoljubja. Ker ni dokazov za izdajo, o motivu sploh ni več smiselno govoriti, je opozoril sodnik. Pa vendarle je opozoril, ni nobenega dokaza za trditev, da ji je na primer kavaški klan dal kako nagrado ali pa da ji jo je vsaj obljubil. Navajanje tožilstva, da je bila kot vpisničarka zelo nezadovoljna s plačo, je komentiral z besedami, da so slabe plače v pravosodju, zlasti pri osebju, objektivno dejstvo in je pritožbe mogoče pričakovati. Najdena kuverta z 2000 evri bi bila lahko darilo sorodnikov, kot se je zagovarjala. In tudi avto, ki ga je dobila za rojstni dan, je bil posledica osebnega razmerja. Partner je imel podjetje, ki je razpolagalo s številnimi vozili, avto, ki ji ga je predal, pa je bil nižjega cenovnega razreda in niti ni bil pisan nanjo, dobila ga je le v uporabo. »Ni šlo za kakšno pridobivanje koristi,« je menil Jančar. Tudi pregled njenih bančnih računov ne dokazuje pretirane zapravljivosti ali višjega standarda, kot bi ji pripadal.
Se je pa v spisu nabralo dovolj trdnih dokazov, da je Tolimirjeva prebrala in fotokopirala tajni dokument, ki se je nanašal na ukrep tajnega opazovanja zoper prijateljičinega brata. O njem je povedala partnerju in dvema znankama. Pregledovala in fotografirala je tudi evropski preiskovalni nalog zoper nekega osumljenca in ga poslala tej isti prijateljici – v dokumentu je bila tudi slika prijateljičinega moža s tem osumljencem. Oboje je sicer že od vsega začetka priznavala. Sodnik je vse skupaj opredelil kot eno kaznivo dejanje, za katero ji je grozilo tri leta zapora. Dobila je dve, ker še ni bila kaznovana, je pa sodnik upošteval težo kaznivega dejanja in na podlagi tega ocenil, da pride v poštev le zaporna kazen.
