V nedeljo popoldne je 29-letni voznik štirikolesnika peljal po gozdni poti pri naselju Podgorje pri Sevnični. Na strmem in razmočenem terenu je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek ter se prevrnil. Lažje poškodovano potnico so reševalci odpeljali v bolnišnico, so sporočili iz novomeške policijske uprave. Še hujša nesreča se je konec junija zgodila na Murskem polju. Voznik štirikolesnika je vozil po nasipu Mure, zapeljal desno po brežini, se prevrnil v vodo ob nasipu in ostal ukleščen pod vozilom. V nesreči je umrl. Konec aprila je voznik takšnega vozila pri Radomljah zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku izgubil nadzor, zapeljal s ceste, se prevrnil in hudo poškodoval. Hudo sta se poškodovala tudi voznik in sopotnik na štirikolesniku konec marca ob Rudniškem jezeru v Kočevju. Zaradi prehitre vožnje ju je zaneslo s ceste in trčila sta v drevo.
Štirikolesniki, bolj znani pod tujko ATV (all terrain vehicle) ali »quad«, so pri nas vse bolj popularni. Gre za odprta štirikolesna vozila (na trgu so tudi s tremi kolesi) z izrazito sposobnostjo premagovanja neprehodnih terenov (stalni ali priključljiv štirikolesni pogon, možnost zapor diferencialov, vitel), terenskim podvozjem z dolgim hodom in večjo oddaljenostjo od tal, na katerem voznik (in morebitni sopotnik) sedi kot na motociklu. Od tod tudi razlika med ATV in quad – prvi je namenjen delu, raziskovanju, neprehodnim ali težko prehodnim terenom, drugi pa pretežno zabavi, rekreaciji in tekmovanju. Po slovenski zakonodaji lahko sodijo med lahke štirikolesnike ali štirikolesnike. Proizvajalci pa so tehniko oziroma mehaniko klasičnih ATV-modelov prilagodili tako, da lahko potniki sedijo kot v avtomobilu, torej na sedežih, drug ob drugem. To so modeli, ki jim komercialno rečejo side-by-side (ali SXS), v zakonodaji pa sodijo v kategorijo buggy z vzporedno nameščenimi sedeži, pojasnjujejo v agenciji za varnost prometa (AVP).
Za lahki štirikolesnik zadostuje izpit kategorije AM, ki ga lahko opravimo s 15 leti. Za štirikolesnik pa izpit B1, ki je možen z dopolnjenimi 16 leti. Slednjega so lani opravljali le trije kandidati. »Kar je mogoče pripisati tudi dejstvu, da je veliko število štirikolesnikov homologiranih kot traktor (izpit kategorije F), nekaj kot lahki štirikolesnik (kategorija izpita AM), nekaj pa jih sploh ni mogoče (ali jih lastniki ne želijo) registrirati, saj so namenjeni delu na neprometnih površinah,« razlagajo v AVP.
Prodajalec ponuja
šolo vožnje?
Upravljanje štirikolesnikov je specifično predvsem zato, ker kolesa dajejo lažni vtis o absolutni stabilnosti pri vseh hitrostih in položajih. Predvsem pri voznikih, ki nikoli niso vozili podobnih eno- ali dvoslednih vozil. Tehnika vožnje v zavojih se razlikuje od vožnje mopeda ali motocikla, saj zahteva izrazito prenašanje teže v zavojih in vzponih. Zaradi terenskih lastnosti mehanike pa imajo visoko težišče, so bolj neodzivni v zavojih, precej težji (od recimo motociklov), z daljšo zavorno potjo (sploh na asfaltu) zaradi pnevmatik in podvozja, opozarjajo v AVP.
Kot pravijo, je (sploh za začetnike) potrebna uporaba zaščitne opreme (čelade, še najbolje integralne ali motokrosistične, visokih čevljev, dolgih hlač, ščitnikov). Začenjajo naj zlagoma. Pri nakupu je dobro preveriti, ali prodajalec ponuja šolo vožnje. »Sicer pa je treba značilnosti spoznavati postopoma, predvsem zavijanje (z nagibanjem v zavoj) in zaviranje. Hitrost vožnje in zahtevnost terena pa stopnjevati – pri tem je treba biti še posebno pazljiv pri bočnih nagibih in spustih, kjer je možnost zdrsa, ki se lahko konča z nenadzorovanim drsenjem in prevračanjem,« opozarjajo in dodajajo, da je prav prevračanje najpogostejši vzrok za poškodbe. Med drugim zato, ker voznika in sopotnika ogroža še masa vozila, ki se lahko prevrne nanj in ga dodatno poškoduje ali uklešči. Zato priporočajo vožnjo v skupini. Je pa treba upoštevati, da je vožnja po brezpotjih po slovenski zakonodaji prepovedana.
