Iskanje dragocenega plena, ukradenega v spektakularnem ropu zakladnice muzeja na dresdenskem gradu, se je končno premaknilo z mrtve točke. Preiskovalci so namreč po pogovorih z odvetniki šestih obtoženih – sodni postopek proti njim poteka že skoraj leto dni – v petek zvečer zasegli velik del ukradenega zaklada. Strokovnjaki so vrednost ukradenih predmetov ob ropu zaradi njihovega kulturnega in zgodovinskega pomena opisali kot neprecenljivo, lokalni mediji so poročali o milijardni škodi, na koncu pa je cena pristala pri 113 milijonih evrov. Nepridipravi so namreč 25. novembra 2019 v pičlih osmih minutah nagrabili več deset kosov zgodovinskega nakita in orožja, vključno s 4300 dragulji, med njimi safirji, rubini, smaragdi. V spremstvu pripadnikov posebnih policijskih enot so 31 zaseženih predmetov – nekaj jih je vendarle še pogrešanih – iz Berlina že vrnili v Dresden, kjer jih bodo forenzično pregledali, nato pa bodo strokovnjaki preverili njihovo stanje in pristnost. »To dokazuje, da si je bilo vredno prizadevati za vrnitev naropanih dragocenosti. Počakati moramo le še na to, da strokovnjaki opravijo pregled,« je saška ministrica za kulturo Barbara Klepsch pohvalila delo preiskovalcev. Policiji in sodstvu se je za vrhunsko delo zahvalil tudi saški premier Michael Kretschmer in dodal, da ukraden zaklad sodi v kulturno dediščino vzhodnonemške zvezne dežele Saške.
Pred ropom v izvidnico
Roparji naj bi si kraj zločina – gre za enega najstarejših muzejev na svetu – skrbno ogledali še pred tisto usodno nočjo konec novembra pred tremi leti. Po navedbah tožilstva so ob izvidnici celo prežagali del rešetk na oknu in jih pritrdili nazaj, da so med ropom hitreje prišli v zgradbo. Operacija je bila končana v borih osmih minutah. S požigom električne omarice so najprej onemogočili alarm, nato pa sta se dva od njih stlačila v osrednjo razstavno sobo, kjer sta s sekiro in drugim orodjem mrzlično udrihala po steklenih vitrinah in grabila vse, kar jima je prišlo pod roke. Vzela bi še več, a je bila okenska odprtina preozka za večji plen. Varnostnika v muzeju naj bi prek kamer spremljala dogajanje, a sta bila neoborožena in zato nista posredovala, je poročala revija Spiegel. Ko je policija prihitela na kraj ropa, storilcev že zdavnaj ni bilo več. Iz Dresdna so s taksijem pobegnili v Berlin in zaklade najverjetneje odnesli s seboj, piše v obtožnici zoper šesterico. Ob vlomu v muzej so na stavbi in parkirišču povzročili za okoli milijon evrov škode.
Zloglasna družina Remmo
Obtoženi, stari od 23 do 28 let, so vse od aretacij in tudi na sojenju, ki se je začelo januarja, o lokaciji plena doslej molčali. Policija je v preteklosti celo ponujala pol milijona evrov za informacije, ki bi jih vodile do zaklada. Zakaj so spregovorili zdaj, ni znano. Možno je, da so se s tožilstvom v zameno pogodili za nižjo kazen. Dvojčkoma, ki sta bila v času ropa mladoletna, je namreč grozilo do deset let zapora, preostalim do petnajst. Štiri osumljence so prijeli v Berlinu kakšno leto dni po ropu, mesec dni pozneje še enega, zadnjega, ki se je prvima dvema policijskima akcijama izmuznil, pa maja lani. Vsi so nemški državljani, zaradi varstva podatkov po nemški zakonodaji pa njihovih imen niso objavili. A nemških časnikov to ni ustavilo, saj so se že večkrat razpisali o njih. Gre za pripadnike zloglasne arabske družine Remmo s tesnimi povezavami v kriminalnem podzemlju. Z ropi na tako visoki ravni imajo mladeniči že izkušnje, a očitno premalo, da jih ne bi ulovili. Dva člana tako že prestajata zaporno kazen zaradi kraje štiri milijone evrov vrednega stokilogramskega spominskega zlatnika iz berlinskega muzeja leta 2017. Tudi ta rop je bil izjemno drzen in bliskovit, trajal je dvanajst minut, med pripomočki pa so bili vrv, lestev, kladivo in samokolnica, v kateri so pol metra velik zlati kovanec odpeljali do avta. Družini Remmo so v zadnjih letih zasegli 77 nepremičnin v vrednosti več kot devet milijonov evrov, saj naj bi jih financirali z nezakonito pridobljenim denarjem, ki izvira iz različnih kaznivih dejanj.
