Zahtevna reševanja v slovenskih gorah se kar vrstijo. In če smo navajeni, da je največ nesreč in najzahtevnejših reševanj v Julijskih Alpah, pa tokrat poročajo o seriji reševanj na območju Storžiča, z 2132 metri najvišje gore v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. V sredo ob dveh popoldne se je ekipa gorskih reševalcev iz Kranja s posadko policijskega helikopterja odpravila proti Storžiču, kjer se je ob sestopu poškodoval planinec. »Vrh je bil v oblakih, zato helikoptersko reševanje ni bilo mogoče. Helikopter je reševalce prepeljal do roba oblakov, od tam pa smo nadaljevali s klasičnim reševanjem še 300 metrov višje in poškodovanega oskrbeli na strmem terenu. S pomočjo vrvne tehnike smo ponesrečenega spustili do primernega mesta, kjer smo ga predali dežurni ekipi za reševanje v gorah s helikopterjem, ki je ponesrečenega prepeljala v UKC Ljubljana,« so reševanje opisali gorski reševalci. Kot je dodal še tiskovni predstavnik gorenjske policije Roland Brajič, je slovenski pohodnik zdrsnil in padel s poti ter se poškodoval. Bil je ustrezno pohodniško opremljen. Policijska helikopterska posadka je s tremi poleti do višine 1600 metrov prepeljala več gorskih reševalcev in njihovo opremo. Po opravljenem prevozu ponesrečenca se je policijska posadka na območje Storžiča vrnila še po gorske reševalce.
Turistko zgrabila panika
»V zadnjih nekaj dneh je to že tretji dogodek na območju Storžiča. Še dva sta se zgodila minuli vikend v soboto, ko se je v enem primeru že zgodaj zjutraj poškodovala slovenska pohodnica pri vzponu na Storžič skozi Žrelo. Zdrsnila je na mokrih skalah in padla. Ujel jo je drug pohodnik in ji najbrž celo rešil življenje. Gre namreč za zelo izpostavljen skalnat teren,« je še sporočil Roland Brajič. Istega dne popoldne je v paniki na Storžiču onemogla nemška turistka.
»Kljub poletnemu obdobju in razmišljanju mnogih, da je v gorah varno že zato, ker je poletje, to ni čisto res. Letošnje poletje nas spremljajo mnoge nevihte in zelo nestanovitno vreme. Zato so poti pogosto mokre in spolzke, posledica pa padci, zdrsi in telesne poškodbe. Do padcev in zdrsov prihaja tudi v suhem vremenu, med vzroki izstopajo še odlomi in padanje skal, onemoglost in bolezenska stanja ter nepoznavanje gorskih območij,« je še dodal Brajič.
